Slabokrvnost pri otroku
Piše: Ajda Cimperman, dr. med., specialistka pediatrije

Slabokrvnost pomeni zmanjšano prostornino vseh rdečih krvničk ali pa zmanjšano količino rdečega krvnega barvila ali hemoglobina glede na starostne pričakovane vrednosti. Hemoglobin je prenašalec kisika po krvi, železo pa se vključuje tudi v procese celičnega dihanja. Ob rojstvu je vrednost hemoglobina visoka (približno 170g/l) ne glede na vrednosti hemoglobina pri materi, če le-ta ni zelo nizka. Zaloge železa zadostujejo za prvih štiri do šest mesecev pri donošenem otroku in za dva do tri mesece pri nedonošenem otroku, ki je imel na razpolago krajši čas, da zapolni te zaloge. Hemoglobin nato pada prvih šest do osem tednov po rojstvu do vrednosti t.i. fiziološke anemije (povprečno pri trimesečnih otrocih 120g/l, normalen razpon med 95 in 145g/l). Po šestem mesecu se dviguje do normalnih otroških vrednosti med 110 in 160g/l.

Vzroki slabokrvnosti
Slabokrvnost je lahko posledica zmanjšane tvorbe rdečih krvničk, njihovega povečanega razpada ali izgube krvi. Poznamo torej številne vzroke prirojenih in pridobljenih oblik slabokrvnosti, vendar v običajnem pogovoru z besedo "slabokrvnost" praktično vedno pomislimo na obliko zaradi pomanjkanja železa v otrokovi prehrani.
Poleg pomanjkljive prehrane ta tip slabokrvnosti v nerazvitem svetu povzročajo še okužbe s paraziti in malarija. Na svetu naj bi imeli vsaj dve milijardi ljudi slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa. Najbolj so ogroženi dojenčki, najstniki in nosečnice. Zgodnje uvajanje polnega kravjega mleka (pred prvim letom otroka) in uživanje več kot petih decilitrov kravjega mleka dnevno povečuje tveganje za nastanek slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa, saj je kravje mleko zelo revno z železom (le 0,7mg/l). Poleg tega je delež železa, ki ga telo lahko vsrka iz kravjega mleka, petkrat manjši od deleža iz materinega mleka.
Najstnice lahko postanejo slabokrvne zaradi izgube večjih količin krvi ob menstruaciji, tako dekleta kot fantje pa tudi zaradi hitre rasti in neustrezne prehrane v tem obdobju.
Bodite pozorni, če...
Na možnost slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa postanemo pozorni že, če otrok ne poje po pet obrokov tedensko mesa, žitaric, zelenjave in sadja, popije več kot pol litra mleka in mlečnih izdelkov dnevno in rad posega po mastnih ter sladkih jedeh.
Otrok s slabokrvnostjo zaradi pomanjkanja železa pogosto ne kaže prav nobenih znakov. Lahko pa je bled, utrujen, razdražljiv, neješč, slabo prenaša napor, srce mu hitro bije in dobi srčni šum, redko ima tudi povečano vranico. Trajnejše pomanjkanje železa v najzgodnejšem otrokovem obdobju lahko povzroči zaostanek v razvoju in motnje vedenja. Pri hudem pomanjkanju ovira rast, povzroča modre beločnice, vnetja ustnih kotičkov, večjo nagnjenost k okužbam. Spremeni tudi delovanje prebavil.
Pregled krvi
Zato vsem otrokom pregledujemo kri med devetim in dvanajstim mesecem ter v najstniškem obdobju. Pogosteje pregledujemo kri zaradi suma na slabokrvnost le ob spoznanju neustrezne prehrane ali pogostih okužb ter najdbe krvi v blatu. Pri potrditvi slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa moramo namreč pregledati tudi blato na morebitno vsebnost krvi, saj alergije, polipi in vnetja lahko povzročajo kronično izgubo krvi z blatom.
Zdravljenje
Slabokrvnemu otroku poskušamo izboljšati prehrano. Nudimo mu meso, ribe, polnovredne žitarice, stročnice in posušeno sadje. Predvsem pa znižamo količino zaužitega kravjega mleka (do tri kozarce dnevno). Špinača in jajca sicer vsebujejo železo, vendar v obliki, ki je naše telo ne zna uporabiti.
Železo majhnemu otroku vedno ponudimo v obliki kapljic ali sirupa, saj tablete lahko povzročijo hudo vnetje v pljučih v primeru vdahnjenja zdravila. Prevelika količina železa je lahko nevarna, zato ga hranite izven dosega otrokovih rok. Idealno bi bilo zaužitje zdravila na tešče s sadnim sokom, saj C vitamin pospešuje vsrkavanje zdravila. Če železo otroku povzroča trebušne krče, ga ponudimo sredi obroka.
Sodobni pripravki zdravil ne obarvajo zob. Pomembno je, da traja zdravljenje še mesec do dva po normalizaciji krvnih vrednosti, ker moramo zapolniti še zaloge železa v telesu. Zdravljenje torej traja štiri do pet mesecev! Če odgovor na pričeto zdravljenje po štirih do osmih tednih ni ustrezen, bo zdravnik opravil dodatne preiskave. Poskušal bo izključiti kronična vnetja, izgubo krvi in uporabo zdravil, ki preprečujejo vsrkavanje železa.
Vzdrževanje normalne vrednosti
Za vzdrževanje normalne vrednosti železa v naprej je pomembno preprečevanje ponovitve bolezni. Tako materam svetujemo izključno dojenje otroka prvih štiri do šest mesecev po rojstvu in nadaljevanje dojenja ob uvajanju goste hrane do otrokovega dvanajstega meseca. Zalivanim otrokom priporočamo izključno prilagojena mleka, obogatena z železom, in vsekakor odsvetujemo kravje mleko do otrokovega dvanajstega meseca. Nedonošenim otrokom dodamo v vsakem primeru preparate železa.
Po šestem mesecu naj otrok dobi dva do tri obroke obogatenih žitaric in obrok sadja in zelenjave, bogat s C vitaminom. Postopno uvedemo tudi mesni obrok. Po prvem letu pazimo, da prevelik vnos kravjega mleka ne ogrozi zadostne mešane prehrane.