katjandraž
|
Ja, počasi vse skupaj zamira . Sama sem zelo vesela, ko katera kaj napiše, hkrati pa mi ne znese, da bi jaz redno kaj napisala. Sem prepričana, da nas večina razmišlja tako. Ljubljančanke smo pa pridne , se vsaj slišimo ali vidimo, sploh ko smo popoldne same z otroki . Žaži, dej pridi še ti kdaj popoldne v Bizovik, pokliči, pa se zmenimo, kdaj imamo vse čas, dokler je še toplo. Pa Peli, ti tudi nisi tako daleč, bi te bile vesele. Moj Andraž se veselo pripravlja na ponedeljek, komaj čaka, da gre prvič v šolo. Tudi jaz sem se skulirala, kar se tega tiče, otroci pač odraščajo, ni kaj. Sploh ko ga vidimo, kako res komaj čaka, vrtca pa ni maral, sem vesela z njim . Veliko manj se veselim ponedeljka zato, ker sama dobim 13 ne tako malih nadebudnežev, z njimi pa njihove starše, ogorooooooomno dela in neprespanih noči, premalo časa za družino ... Najverjetneje se naslednji mesec vpišem na specializacijo, ker ugotavljam, da to ni delo, ki ga želim delati celo življenje . Dokler bom študirala bom sicer crknila, ker mi brez študija komaj znese delat za šolo, ampak moram, se splača. Ana je še vedno navihana 100/h, prava afna oz. dama kot si pravi ona. Ta teden je pa imela krizo v vrtcu, je ful jokala že zjutraj doma, ko sem jo oddala in tudi dopoldne, če je koga videla jokcat, je še ona začela. baje samo mene kliče in tudi pove, da joka, ker mamico pogreša . Ful mi ni jasnp, zakaj zdaj to, prejšnji teden je bilo vse ok, pa vmes 1 mesec in pol ni bila v vrtcu, še ko se je uvajala, ni skoraj nič jokala. Naša hiška dobiva obliko, celo 3 stene keramike je uspel keramičar naredit v celem tednu , knauf je končan, zdaj bandažirajo, potem pride malar. Še 2 meseca, pa bo. Upam . Nič, se grem mal sinku posvetit, dokler Ana spi, potema pa šibamo na en RD!
|