Pikabu
|
Ojla. Da spet malo poročam, kaj se pri nas dogaja. V ponedeljek me niso klicali, ampak ne zato, ker bi bilo vse v redu, vendar, ker še ni bilo izvidov. Sem imela pa v ponedeljek vseeno paniko, saj me je dvakrat čisto zmočilo. Prišlo mi je vse čez hlače, tako da sem se pošteno ustrašila, kaj mi je priteklo ven. Vedela sem, da je možno, da je urin, ker zdaj tako veliko pijem, ampak jaz nisem popolnoma nič čutila, da bi mi kaj ušlo. Poleg tega je bilo še brez barve in brez vonja, tako da sem se pošteno ustrašila, da ni kakšna plodovnica. Tako sem šla kar k dežurnemu v bolnico in na mojo srečo je bila dežurna ravno moja G. Naredila je test in se je izkazalo, da ni plodovnica. Je rekla, da lahko pride, da so mišice tam spodaj tako šibke, da sploh ni nujno, da bi čutila, ko mi je ušlo. Sem pa imela tudi Emo s seboj, ker sva bili sami, mož pa ni mogel priti domov iz službe in je bila pravi cuker. Čakala me je pri sestrah v porodnišnici in je bila res pridna. Prav nič ni jokala, vse jim je povedala, vse je zabavala. Ker sem bila pa ravno tam, sem G vprašala še po izvidih in je povedala, da jih še ni in da naj danes pokličem, tako sem zdaj bila tudi pri njej, da mi je napisala recepet. Imam kar nekaj bakterij in sem dobila antibiotik. Čez en teden imam pa spet pregled, bomo pa videli, kako se je izboljšalo. Še vedno pa ne vem, zaradi česa je srbenje. Drugače sem pa zdaj že kar prepričana, da že čutim to naše male dete. Še posebno, če ležim na trebuhu, kar fino čutim premikanje, pa če mirno sedim, potem že tudi. Komaj čakam, da postane močnejše to brcanje, da bom še bolj prepričana. To je na kratko to. Uživajte v praznikih. Mi bomo kar doma, si pa bomo privoščili več manjših izletov. Komaj že čakam. Lp
|