sazi
|
No, pa da po dolgem času še jaz nekaj napišem. Berem vas sicer dokaj pogosto - ponavadi z v naročju - med ali po hranjenju in če kaj na kratko napišem uspem to z eno roko in gre bolj počasi. No, zdaj pa lepo spančka v vozičku, ker sem se prejle vrnila s sprehoda. Spi že skoraj 3 ure, jedel pa ni že 5 ur - če bi bilo ponoči tako, bi bila najsrečnejša, ampak žal ima mali ponoči drugačne plane... Hvala vsem za izraženo sožalje... Študij: delam podiplomca na fakulteti za gradbeništvo in mi manjkata še 2 izpita + zaključna naloga, poleg pa se še dodatno izobražujem, saj sem v zeh nekaj letih službe ugotovila, da kljub vsemu znanju in energiji ne bom daleč prišla (no, mogoče, če bi bila pripravljena delat po 12 ur na dan, ampak nimam družine zato, da se bomo gledali med vikendi) - vsaj dokler bom delala za druge ne. Tako imam plan nekoč delati zase, če bo le uspelo - do takrat pa še nekaj izpitov, nalog, živcev energije in premalo spanja. Sonce - ko se sprehajava z vozičkom mirno pustim, da ima obrazek na sončku - saj ni za dolgo - nekaj minut, potem pa tako kje zavijem. Po mojem jim nekaj minutk sončka samo koristi, ne gre pa pretiravati. D3 kapljice - jih prav dobro prenaša, dobi pa 2 na dan - kar je primerna doza, saj so bolj koncentrirane kot AD3. Lulček - tudi jaz mu malo kožico dol potegnem in umijem pri vsakem previjanju, ampak čisto dol si je pa ne upam potegniti. Spanje in hranjenje - moj 2 mesecnik je 6-7x na dan. Do pred kratkim je bil zadovoljen z obroki cca 120ml, zdaj jih pa poje 160. Imamo pa probleme s temi presledki med hranjenjem. Podnevi, ko mi po kaki 3 uri po hranjenu zaspi, je lahko med hranjenji tudi 5 ur razlike, ponoči me pa skoraj kap, ko se zbudi po zaužiti 170ml po treh urah in že čisto živčno žveči svoje rokice in kriči na ves glas, kako je lačen. Sploh ne vem, kako naj zrihtam zadevo, saj so noči res naporne in čisto premalo spim. Torej ursa_p - pri nas je ponoči med hranjenji max 3-4 ure (ampak na žalost med začetki hranjenja, tako da spim nekako 2,5 do max 3 ure med hranjenji. Sprehodi - jaz se v glavnem sprehajam na območju Bežigrada in centra - hodim po opravkih, na sprehode s sestro, ki tudi živi na tem koncu in še z eno prijateljico, ki je rodila decembra, pa mojo mamo grem kdaj do službe pogledat. V Tivoli ali kaj podobnega pa nehodim, ker mi je 1. malo komplicirano vse tovorit v avto, parkirat, spet vse sestavljat in 2. pokvaril se nama je en avto in zdaj sem brez, saj se moj mož vozi v službo in nima možnosti kakega drugačnega prevoza. Jaz pa okoli zdravnikov in podobnega - peš. Zaenkrat sem imela srečo z vremenom, čeprav sem že nekajkras uporabila prevleko za dež (tudi danes). No, če se boste kaj menile (Sarazan, ursa_p in še katera), se vam pa mogoče pridružim - v končni fazi imam do Tivolija peš kake pol ure in bi se dalo, če bo res lep dan. Rast in kile: pri dveh mesecih je imel mali 56cm in 4700g, kar je kar precej, glede na to, da se je rodil z 48cm in 2820g. Mi je pa žal v zadnjih precej stresnih dneh dokončno zmanjkalo mleka. Bom sicer probala zvečer še enkrat izčrpat, ampak včeraj sem nabrala vsega skupaj iz obeh dojk samo 10ml. Kopanje - naš Lev se rad kopa in nič ne joka. To pride na vrsto šele, ko ga oblačim - takrat skoraj vedno joka. Ga pa že od vsega začetka dajeva v vodo brez pleničke - je bila samo v napoto, amli pa tudi ni nič drugače reagiral, ko sva ga dala v vodo brez nje. Partner - zelo veliko stvari delava oba, tako da sem zelo zadovoljna, da je tako, kot je. Je zelo priden, saj hodi v službo zeloooo zgodaj, da je tudi hitro doma. Kopava pa malega zaenkrat kar oba skupaj. Telovadba - ne počnem nič konkretnega. Ves čas čaka, kdaj bom lahko začela teči zunaj in nabirati kondicijo, pa sem zaenkrat res preveč uničena, pa tudi ne vem, kako priporočljivo je, da grem s pritiskom 150/100 ali še višjim še laufat?!? Zaenkrat samo po internetu spremljam, kdaj so kje kake tekme orientacije - katerih sem se pred nosečnostjo redno udeleževala in vsakič posebej ugotovim, da tudi na naslednjo ne bom mogla iti - ali je krivo vreme ali pa so tekme tako daleč, da je res prehuda organizacija in izguba časa za tak mali dogodek. Pa drugič... Kaj pa jaz - od danes naprej sem v klubu tistih, ki bi lahko začele delati na novem otročku (če bi seveda želela, pa bomo še za kako leto odložili). Pritisk imam še vedno katastrofalno visok in tudi noga mi še vedno oteka, tako da sem šla včeraj do moje zdravnice in dobila kup napotnic - zdaj moram samo še najti čas in se iti povsod naročiti in čakati na preglede. Pa še pregled za operacijo modrostnega zoba imam, pa spet se mi začenjajo predavanja (3 zaporedne vikende) - skratka čaka me norišnica. Za povrh imamo jutri še pogreb... kontracepcija- že od prej nisem marala tablet (ali katerekoli druge hormonske zadeve), da bi mi kaj vstavljali tudi ni variante - že vsa leta prej so bili kondomi v redu, pa bodo še naprej. No, bodite fajn še naprej.
|