Skaana
|
Ojoj, kaj to berem... Izgleda da vreme tud na naše malčke vpliva. In seveda, Suzi, še kako čutijo, kdaj smo mi napeti... Zdajle naprimer Atena leži na tleh, tako je zaspana, a je čisto nič ne spravi v posteljo. Nič. Pa si je dala zraven mene na tla dva povštra in rine glavo notri . In tudi pri njej je zdaj VSE ne, karkoli jo prosimo. Noče kaj prinest, noče se it oblečt, noče se it previt - ja, še kar imamo plenico in sem že obupala . Noče si it umit zobe... In res je zoprno, ker prej sem jo ob taki trmi pač popokala in odnesla, zdaj pa... Edino kar pali je, da ji rečem, da zdaj pa kar grem brez nje, adijo, samo potem je pa tak šok, da me kar zmrazi. Kar histerično začne jokat, tako se vstraši, da jo bi pustila samo . Pa spet ne vem, kaj naj nardim. A Anžej pa kar sam gre v sobo in tam ostane? Jaz si kaj takega sploh ne predstavljam. Ko jo prime trma in joče in tuli, se me po navadi kar drži za obleko kot klop. Zapirat je pa ne mislim, ker to se mi zdi pa najhujše, kar lahko nardiš otroku. Jaz Ateno tud udarim. Ravno tako kot ona mene. In za popolnoma isto stvar. Pa tudi če bi me ugriznila, bi jo verjetno nazaj. Se je že zgodilo, da sma se po obrazu teple hm, kar nekaj sekund. A jaz sem udarila zadnja. Seveda pa ne udarim močno. Le toliko, da ve. Dolina, Zoja je pa res brihtna... Ja, če kaj obljubiš, moraš to potem tudi narest (mogoče tisto igračo odneseš "dol v smeti" v resnici jo pa kam skriješ za dolgo časa. Predvsem bi jo pa jaz tisti trenutek nazaj udarila, sploh če bi bilo kar na lepem. Ja, pa še nekaj je. Veliko otrok tepe oz. ne uboga zaradi tega, ker hočejo pozornost. In na ta način jo pač ziher dobijo. Zato je zelo pomembno, da kadar so pridni, da jim vseeno namenimo kakšno besedo... In starši naj bi se minimalno dve uri aktivno ukvarjali z njimi. To pomeni, da je vse kar počnemo namenjeno le otroku. Trma pa baje izhaja iz tega, ker je otrok zdaj v egoistični fazi. Je sposoben le sebe dojemat kot središče sveta. In ne razume, da imajo tudi drugi potrebe. Počuti se pač ogroženega, ker misli, da mu pač nočemo česa nuditi. Je pa čas, da ga naučimo, da to ni prav, da so na svetu tudi drugi in da tudi mamica kaj potrebuje. Če začnemo pri teh zadevah popuščat, potem lahko pride do tiste oblike razvajenosti, ko otrok ne zna videti potreb drugih in zahteva vse za sebe. Uf, sem se razpisala. NiLe - pa nisi videla, da so drugi starši tudi jokali. Grem stavit, da jih je vsaj polovica imela solzne učke... Kar je prav. Saj so njihovi mali sončki prestopili velik korak k samostojnosti. Pa so vendarle še tako zelo mali... Drži se, še dvakrat boš to dala skozi . Kako kaj zdravje? Dolina, še enkrat, kapo dol pri tebi. Dobre živce imaš. Za rok izpita pa le javi, da bomo stiskali pestke. Rainbow, veš kolkokrat sem se spraševala, kaj je boljše, če otroka pač udariš - seveda čisto malo, ali ga psihično maltretiraš z dretjem... Edino za nekaj sem pa prepričana, ker sem sama dajala to skozi. Najhujša je ignoranca ali osamitev. Moja mami se tudi po tri dni ni pogovarjala z mano, če je bilo kaj narobe. Udarila me ni nikoli. In potem sem razmišljala, mogoče se bo zdelo čudno. A čisto vse živali mladiče vzgajajo z udarci. Ki pa res pri nobeni niso hudi. Mladiček pač mora vedeti, da je bilo to narobe. Seveda pa je tudi zelo odvisno od otroka. Če pri komu pali NE, potem hvala bogu. Sam jaz takega ne poznam . Npr. Atena se noben večer noče it preoblečit v pijamo. Pa sem probala že vse živo, pojema pesmice, se smejima, šalima, pripovedujema pravljice in... ni da ni. Saj potem ji je lušno, samo ko rečem, da grema v pijamo, se začne skrivati in bežati. Torej, kaj naj zdaj še nardim. Seveda je ne udarim, ker se mi v tem primeru ne zdi prav. Včasih se potem, ko ji že stotič rečem in jo prosim, pač zaderem. In nič ne pomaga. In potem jo pač kar zagrabim, ko je prilika in grema. Pa se mi meče po tleh, pa drži za štoke, se smeje zraven... Ah, ne vem... In to prav vsak večer. In prav vsak večer je na koncu vedno v pijami. In tvoje babuške so tako pridne v vrtcu? Super. Tebi pa želim čim uspešnejši začetek novega šol. leta. Men je prav čudno, ko vse gre brez mene . Katrin, nismo se še preselili, pa se tudi do drugega leta ne bomo. Morali smo ustaviti konje in zaradi mojega mirovanja pač sprijazniti s tem. Pa tudi bo ravno po novem letu zelo malo doma, ker bo predsedovanje EU. Tako da bom krvavo potrebovala še pomoč mame. V mojem podpisu imaš link do spletnika, kjer opisujem naš napredek. Praviš, da se imate fino v hiški . Super. Kaja se bo pa tudi navadila na nov dom, potem pa ne bo hotla nazaj. Je pa verjetno res hudo gledat naše sončke žalostne. Mi pa že zdaj Ateno pripravljamo na to, da bomo potem v novi hiši doma, pa kdo vse bo doma, kje bo njena sobica... Pa upam, da ne bo preveč hudo potem za njo. Prav, kasneje še napišem kaj več . Mal se hecam . Lepo mi bodite, pa naj vreme preveč ne vpliva na vas.
_____________________________
Mami, kdaj bo spet včasih?
|