Dolina
|
Čer, se pofočkam preden bo spet služba. Čeprav naša ta mala danes nekaj štrajka s spanjem, že dobre pol ure je v postelji, pa še vedno kliči in joka. Pa danes sploh ni tako dolgo spala popoldan. Mi smo bili malo doma, malo pri sosedih za silvestrovo. Dobili smo se ob šestih, imeli fondi, da bodo ta mali tud kaj jedli - evo njih pa hrana sploh ni zanimala (svak ima dva malčka palčka - eden se sicer še doji, soseda pa tud dva fanta, tak da je bilo veselo). Ob pol devetih smo dali pančat vsak svoje in se dobili nazaj na hobotnici in ribici... njami. Ampak vsega je bilo ravno prav. Za konec smo šli k sosedom na baklave, ker je njuna varuška (tašča) šla na ognjemet, našo čebelo je pa pazila moja mami. In novo leto smo zamudili. Ker smo tolk klepetali. Mi se pa niti nismo tolk potikali po obiskih. Ampak hvala bogu, da je konec obdarovanja, ker letos mi pa ni prav nič pasalo tole nakupovanje. Zoja je dobila šal, kapo in rokavice-ji nismo nič zavili, ker smo že prej začeli uporabljat. Pa sobico sva ji uredila: položila eno luštno fototapeto s pravljičnimi bitji in preobleka omare v belo, pa tako otroško borduro sva še gor nalepla. Zdej je šele otroška sobica. NiLe, skupno kopanje... kok fino. Moram priznat, da midve z Zojo se še nisva skupaj kopali v domači bani. Tud to bo enkrat. Skaana, naša pije mleko pred spanjem, med spanjem in po spanju.... v glavnem skoz. Mislim, da porabimo en karton mleka v dobrem tednu dni, več kot 10 dni še nikoli ni zdržal. Uf, še vedno noče spat moja čebela. Punce, ta sušilni stroj je pa zakon. Čist neverjetno. Skoraj nič dela s perilom ni več. Je pa zato z mojim možem več ... ker ga skrbi elektrika in mi ne dovoli vsako rundo tudi sušit. Pa še neki me matra: količine. A date ve sušit isto količino kot jo operete? Ker včasih se mi zdi, da je čist mal perila v bobnu sušilca. Enkrat sem dala pa dve rudni skupaj sušit, je bila pa katastrofa - vse zmečano. O, pa na aerobiko sem se vpisala. Jupi. Samo sem že mal pozabila korake in sem šla na eno vaje, ki je bolj "plesna", mal zakomplicirana koreografija, sem skoraj pobegnila ven. Šele ko smo zadnjič ponavljali sem približno pokapirala korake. Me je vaditelj (ja, tip je vodil zadevo - sicer odlično, ampak mal prekomplicirano) ful pogledal, kdo je zdej to ena "leva", ko sem odhajala (že tko ni blo gužve, tko da se me je briljantno videlo ). Sicer sem si pa izposodila od druge svakinje sobno kolo, ker ga že pet let niso premaknili, men bo pa prav prišlo. Mal bo treba migat, ker smo mi ene dvoje hlače mal tesne. Se kar pozna, da v službi samo sedim, pol pa še doma, ko študiram. Bo treba mal migat... Mi je kar hudo, da je praznikov že konec, ker je treba it v službo. Se mi prav nič ne ljubi. Tko, se bom poslovila... Uživajte še zadnji večer praznikov. Sladke sanje...
|