 |
RE: Juhuhu, december je tu...
6.12.2005 17:26:05
|
|
|
|
hajdi21
|
Oj, punce,
tudi mi smo rodili in če se ne motim, sem 1. decembra otvorila sezono decembrk.
V mariborski porodnišnici sem 1. 12.2005 ob 16.16 ob skrbni pomoči mojega dragega rodila prelepo punčko Nejo, težko 2.690 g in veliko 46 cm.
Rok sem sicer imela 12.12.2005, ampak že celo nosečnost sem si nekako želela, da bi bila pikica rojena prej in ne mogoče celo čez rok.
Konec novembra sem 3 noči predihavala lažne popadke, ker pa niso bili preveč redni, nisem zganjala panike, želela sem iti v porodnišnico, ko bodo popadki na 5 minut. V torek, 29. novembra, sem bila še na zadnjem pregledu pri svoji ginekologinji, ki nima CTG-ja, zato mi je opravila še en samoplačniški UZ. Bilo je vse OK.
V sredo, 30. novembra, pa mi je cel dan zelo po malem odtekala voda. Kako sem vedela? Ker je nisem mogla zadržati, ni imela vonja po urinu, in to je to. V četrtek zjutraj pa se mi je ulilo malo več naenkrat, nekje pol litra, in to je bil znak, da se z dragim odpraviva v mariborsko porodnišnico.
Tam naju lepo sprejmejo in na sprejemu že ugotovijo, da se je res začelo nekaj dogajat. Ob 11. uri me priklopijo na CTG za 2 uri, če bi slučajno dobila svoje popadke, ki so čez dan sumljivo potihnili. Ob prihodu sem bila odprta 2 cm in ker se dve uri ni nič zgodilo, so mi ob 13. uri sprožili umetne popadke. Postopoma so dozo jačali, ob pregledu ob pol treh pa sem bila odprta še vedno samo 3 cm. Ker me je že kar konkretno bolelo, sem dobila nekaj proti bolečinam, a ni nič pomagalo. sama pri sebi pa sem si tudi mislila, če se bo tako nadaljevalo, ne bom rodila pred polnočjo!
Popadke še pojačajo, in mene začne metati po postelji od bolečin. Dragi mi je bil v veliko pomoč, ob pol štirih pa pride zdravnica, ki mi ni verjela, da me spodaj že vse tako boli, da verjetno dete že sili ven in da čutim, da moram potiskati. 2 popadka (ki sta bila že za potisk!!!) predihava skupaj, ampak meni nič ne pomaga, ker sem bila že v 3. porodni fazi. Zdravnica odide, ko pa pride babica, jo lepo prosim, če pogleda, kako je spodaj, ker se mi zdi, da hoče dete ven. In res, vsa začudena zagleda glavico, odprta sem bila 10 cm. Čudež!!! Ob štirih mi reče, da bomo mogoče ob petih že rodili, če bomo pridno potiskali. En popadek potiskam leže na boku in že je malo glavice zunaj. Babica hiti s pripravami, ker tega pa res ni pričakovala. Uležem se na hrbet in po dveh potiskih je dete zunaj. Najlepša punčka na svetu, že takoj lačna, začne tako glasno cmokati...... Dragi od tolikšne hitrosti skoraj pozabi slikati vse skupaj in začne se cartanje.
Ker se mi nato posteljica ni porodila, so mi jo v narkozi odluščili. Sedaj smo že doma, prva noč je bila malo težka, sedaj pa se imamo zelo lepo. Neja pridno je, lula, kaka in spi.
Glede samega poroda, vam rečem, če sodeluješ z babico, če se res potrudiš, ni tako hudo. Jaz sem se med popadki poskušala maksimalno sprostiti in mislim, da je delovalo. Niso me šivali, ker se nisem raztrgala, je pa res, da je mala imela obseg glavice 32 cm.
3 tedne pred porodom sem začela piti tudi malinov čaj, mogoče je to pomagalo. Presredek pa sem si masirala kar z roko (brez kakšnih olij), ker sem se bala, da ne dobim kakšnega vnetja.
Vsem želim čimlažji porod (jaz sem ga že pozabila), nato pa se začne najlepše obdobje z otročkom - cartanje, cartanje, cartanje,.........
Slikice naše pupike še sledijo.
Lp in selim se na drug forum,
Hajdi21
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
, ampak se da zdržat. Zdi se mi pa, da se mi je odluščil čep 
, ampak nisem prepričana, da je bilo to res to...vsekakor se mi ji izločila takšna za približno oreh velika, rjavkasta kepa sluzi...sej vem, da to nič ne pomeni in lahko traja še kar nekaj dni, da se prične kaj dogajati...ampak nekaj je pa vseen
. Mogoče je tudi 
bistveno manj živahna kot sem je navajena, ampak to seveda še nič ne pomeni, ker je sicer norela kot za stavo...skratka bomo videli 
. 
, ampak prav dolgo pa tudi ne bomo več čakali, se mi zdi 
! 
. V križu me boli ko šus. Komaj se dvignem s kavča. Tudi če sem v sedečem položaju. Ko pa grem kam ven hodit pa se mi zdi da ful šepam. Oz. hodim ku kaka raca. Brez veze. 
. Mi pa bomo ocitno cakali na drugega dobrega moza - božička. Čeprav me že vse hecno špika - predvsem me res groooozno boli vrh maternice tik pod rebri. Včasik me kar "preseka" od bolečine in potem sem malo bolj pozorna, če se ni že kaj začelo. No... popadkov verjetno ne bom zgrešila 
. 
. Zdaj pa čakam na kolegice...me peljejo ven na kosilo 
, še vedno ohranjen maternični vrat...odprta za en prst, na CTG 
! Sej bi bla jaz tudi! 
