ninocka
|
Mi smo se pa cepli Jst sem totalno crknjena od te pediatricne in cepljenja, boli me glava, zaspana sem... Dons smo sli spet tja poizkusit sreco, Evan je bil zdrav, razen miceno ma se zmasen nosek, ampak nic omembe vredno. So ga pregledali (spet ful jokal), potem pa cez kaksne pol ure pa ze cepli. Una zdravnica naju je poklicala v labaratorij (ziher sem narobe napisala ) in se jst useden na stol nasproti nje, Evana drzim v narocju in mu poloizim rokico na mizo, ona me pa gleda pa pravi, ja v nogico bo cepljen. Sem kr debel pogledal (zdravnik je na pregledu omenil, da mu bodo verjetno se prej kri vzeli in sem misnla, da so naju zato klicali), pol sem ga pa polozila na mizo, ene sestra ga je drzala, je dobil pikico in ful jokal zraven, ampak mislim, da je bilo to bolj zarad tega ker sta ga drzale. Ko sva prsla v sobo (cez hodnik) je ze pozabu. In je bil cel dan (kljub cepljenju) totalno nabit z energijo, zaspal je sele ob 20 cez cetrto (zbudili ob 6:30), sam laufal je po hodniku in hodil v sobe, v nasi sobi je pa skoz norel in odpiral predale, pa kos za smeti premikal... Sestre so pa samo nergale - pa to ne sme, pa to ne sme, pa ne sme tega, pa kaksna je soba (ker so ble igrace na tleh in kos na sredi) - to je bolnica... So mi sle tolk na zivce - sej vse razumem, ampak naj ona dopove 14 mesenemu otroku, da je v bolnici Aja, reakcije na cepljenje ni blo nobene, domov smo sli ob 18h (prisli ob 9h). Sem pa spoznala mamico, ki ima fantka rojenega septembra in me je skor kap, ko je povedala kolk je star - jst sem minsla, da je 2 leti (in ena sestra tud, ker mu je narocila meni za velike). Tam,al je velik ene 86 cm in tezek 15 kg, st. nogice pa je 25. Je rekla, da se je ze rodil z 57 cmji Evan je zgledal tak piki proti njemu Ko smo mogli it, je pa eVan zacel ful jokat in ko sem ga peljala v sobico, da ga oblecem, se je prjel za stok od vrat in pocepnu in drzu in ni hotu it naprej... Sicer smo pa praznike preziveli v Crni (2 dni), en dan smo sli pa v Star trg na grob Samotove babice in dedka. Jst sem bla tam prvic na pokopaliscu, pa sva skup ze 11 let. Je bil ze skrajni cas, se mi zdi... Tale mraz je tud men cist adijo - iz 20 stopinj je padlo kar na nulo . Semi sploh ne da ven it s tamalim, ker me tolk zebe. Sem mu pa zacela ze dajat bundico in kapico in obvezno zabice (vmes smo ze nehali z njimi). Joj, zdej me je klicala mami in me je totalno zamorila, da je Evan cist nevzgojen (ker odpira predala in mece stvari po tleh) in kaj mu dajem mojo denarnico za igrat in da ga noben ne bo mogu cuvat, ker bo mogu skoz za njim hodt in sam pospravljat, pa da bo v vrtcu cist nesrecen, ker mu ne bodo dovolili vsega (kot da mu jst dovolim - sva se lih zadnjic s samotom pogovarjala, da se zadnej case samo se derev NE, Ne tega, Ne smes, Evan pusti to!...)... A ko smo bli v Crni in ko sem povedala, da pridemo, sem jih lepo prosila, da naj odmaknejo stvari iz njegove visine, pa so cist vse pustili in v dnevno sobo na mizico dali se vazo z rozami... Da sem pol samo odmikala in nekam dajala stvari in jih nalagala, pol sta se pa name jezila, kam mecem spet vse in kako lahko tamal vse to vlece in z mize mece... mah, sej ne vem, a sem jst mal ruknjena v glavo, ker se mi zdi to normalna faza razvoja, al sta pa moja dva res z ene lune dol padla...
_____________________________
Never argue with an idiot. They drag you down to their level and beat you with experiences.
|