|
Damuš -> RE: Novembrke2017 (18.4.2017 20:54:44)
|
No, me veseli, da bo malo več družbe tu gor ;-)
Meni zaenkrat ne uspeva kaj dosti biti na netu, ker se mi zdi da sploh ne dohajam več stvari. Tako sem utrujena, brez energije, depresivna ...Ej če tole ne bo kmalu minilo.
Danes vstopam v 10. teden. Juhu. Počasi se že upam veseliti nosečnosti, čeprav še vedno s takim strahom grem vsakič na WC.
Punce, a ste ve že kej obelodanile novičko družini in ostalim?
Midva sva rekla, da bova počakala do 12. tedna, ampak men se zdi že čist brez veze skrivat - sploh ko pomislim, da sva pri obeh SS bila primorana povedat (ker sem pač obakrat pristala v bolnici). Me je pa mami že pogruntala. SEm menda tako tečna, da se ne da spregledat[sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif].
Pa zredila sem se ful. Ok ne vem koliko bi tehtnica pokazala, ampak trebuh mi je pa zrastel ful. Za nosečniškega je še malo prehitro, se mi zdi (v prvi N, se mi je v 14. tednu že poznalo).
Do prejšnjega tedna sem bila mnenja, da je 3 leta razlike med sorojenci ena taka fajna razlika (starejši je že tolk samostojen, da ni odvisen sam od mame, pa sam se zna oblečt, nima več plenic. NO, v originalu (pred prvim porodom) sem bila mnenja da je najboljš čim manjša reazlika - sva planirala, ko bo dete staro 9 mesecev, da štartamo na novo - no sedaj sem globoko hvaležna okoliščinam, da ni šlo po načrtih [sm=jezicek.gif])
Me pa vseeno plaši ta razlika 3 let - ker - je hčerka postala ena huda trmica in je v zadnjem tednu imela take izpade, da sem bila čisto šokirana (pa nisem ravno po juhi priplavala, kar se tiče otrok in njihove trme, ampak tole ....). Se mi zdi, da je cel dan ena sama borba in strah a bomo prišli skozi dan brez njenega teroroziranja (ja ja saj vem, da ne dela tega nalašć, prijetno pa tudi ni). In si ne znam predstavljat kako to potem zgleda, ko pride novorojenček, ko se pozornost deli, oz. na začetku preusmeri v detece. Jao.
|
|
|
|