nejcko
|
Ker sem prijazna oseba, poleg vsega pa imam močno poklicno deformacijo, bom še enkrat poskušala razložiti 
IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin
IZVIRNO SPOROČILO: nejcko
Takšni citati so komot brez veze, če jih govorimo vse povprek ali jih trgamo iz konteksta. Taki citati so mogoče res nesmiselni, če jih jemljemo dobesedno.
Pravzaprav, ce v njih poisces dejanski pomen, postane nesmiselen.
Ce je sporocilnost obstoja postenja, ljubezni ipd tako mocna je neznanka, kako so ta mocna in pozitivna custva prisotna samo pri 10%? Kako in kje se je zgubililo vse ostalo. Kje je ta moc in energija? Kaj je narobe s tem pozitivizmom, da pesa? da ga je cedalje manj?
Ne vem, kje sta moč in energija, še manj, kaj je narobe s pozitivizmom. Morda gre tukaj preprosto za ciklični razvoj človeštva s klasičnimi vzponi in padci, morda gre enostavno za dialktiko. Mislim, da si nekje v nadaljevanju pravzaprav že sama slikovito ponazorila problem.
IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin
Tega citata nisem nalimala sem kar tako, ker je pač lep, se lepo bere oz. bi znal biti všečen, ampak sem ga napisala kot neko metaforično ponazoritev mojega mnenja o dilemah, ki navdajajo Patrino in občasno tudi mene.
Prebrala sem temo in ne najdem neke povezave. Hermenevticnost vasih besedil in citata sta bistveno razlicni.
V svojem prvem prispevku sem napisala, da če je človek pošten in moralen, to enostavno je in pika. Preko tega ne more, ker to enostavno je on. Zato tudi ne more drugače vzgajati svojih otrok. Zato je tudi brez veze razmišljati, če morda ne bi bilo bolje otroke vzgajati v nepoštene in nemoralne ljudi, ker je pač 90 % ljudi nepoštenih in nemoralnih. To ni merilo, kajti dokler je vsaj en človek moralen, morala obstaja. Tezo bom kasneje še podrobneje razložila.
IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin
Pa četudi bi tale citat bil samo neka lepa puhlica, ni važno. Za marsikoga je tudi Rilkejeva ali Prešernova ali Kovičeva poezija nekaj brezveznega, futer za sanjače, pa nekateri ljudje ne bomo nikoli pristali na to, ampak bomo v tej poeziji videli dodano vrednost, lepoto, nadzemeljskost, božansko stvaritev, ideal lepega in dobrega.
Poezija in izjava psihologa o sporocilnosti 10% postenih ne gredo skupaj.
Še enkrat - 90 % lahko meni, da je poezija bulšit, pa to še ne pomeni, da je resnično bulšit. Dokler bo en sam človek v poeziji videl umetnost, bo poezija umetnost in pika.
Seveda če izhajamo iz dejstva, da poezija že ima status umetnosti. Če ga še ne bi imela, bi šla stvar pač v obratni smeri.
Ergo - dokler sta ljubezen in morala, ki imata že večtisočleten status dobrega, predstavljata nekaj dobrega vsaj pri enem človeku, sta nekaj dobrega.
Ko bosta lopovščina in zlo pri 90 % dobila enak status, kot ga ima sedaj ljubezen in morala, ko bosta postala norma (kot je npr. zlo postalo norma v 3. Rajhu), potem se bodo vloge zamenjale. ampak zaenkrat je še vedno morala norma, ki jo sicer večina veselo krši, toda norma je. Je še vedno tisti najtrdnejši temelj človeške družbe.
IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin
Vsi vemo, v kakšnem svetu živimo, zato so morda taki, na prvi pogled nepotrebni ideali še toliko bolj pomembni in potrebni, morajo biti naš kompas, smer, ki se je moramo vsaj približno držati, če nočemo, da se nam vsem skupaj zmeša in čisto pobezljamo oz. zatavamo.
Morda prav v tem vidim problem. Da obstoj zgolj 10% postenih ni sporocilo in znak, da smo posteni in moralni, temvec prav nasprotno - da sta ti vrednoti v izdihljajih. In sam njihov obstoj ni psorocilo, da bo dobro zmagalo ker je to na subliminalni ravni sporocilo, da se ni treba boriti ker bo vse ok, saj je se 10% postenih in moralnih. Tovrstna sporocila mirijo, namesto da spodbujajo k aktivnosti in spremembam.
Morda so res (slaba) tolažba, toda drugega orožja nimamo. Vsaj moralnega ne. Je pa po drugi strani res, da če bo 10 poštenih ljudi vzgojilo vsaj 15 poštenih potomcev, pa teh 15 naprej 20, pa naslednjih 20 35 poštenih potomcev, se bo mogoče trend obrnil ... vem, strahotno dolgotrajen postopek 
No, jaz sem še vedno mnenja, da se ne splača obupati. Nekaj nas bo vsekakor doletelo, nekaj se bo zgodilo slej ali prej ... pričakujmo najslabše, upajmo na najboljše 
|
Natisni
