Tamara81
|
Pozdravljene,
se spet malo javim. Morfologijo sem imela pred enim tednom in izgleda vse v redu  . Vikend bom (kolikor se bo dalo) izkoristila za počitek (sodelovali bomo še v eni raziskavi kako otroci uporabljajo IKT in si ogledali plesni nastop naše ta velike, pa kaj bo za postorit na vrtu...).
Kar se poroda tiče. Pred prvim tudi jaz nisem o njem praktično nič razmišljala, se obremenjevala... Morda tudi zato, ker ni bilo časa, saj sem šla s 35-imi tedni iz službe v šoping, nato pa v porodnišnico  , ker mi je odtekla voda. Svojih popadkov nisem dobila, umetni niso prijeli (prva doza čisto nič, druga morda malo), ta mala je bila na ritki in zahirana. PO skoraj 20-ih urah (in 1 cm) so predlagali CR. To je izgledalo tako, da je v porodno prišel tisti, ki te operira, nato pa še anesteziolog, ki me je seznanil s tem, da bom v splošni narkozi. Ker nisem imela pojma (no, za plin in epiduarno sem sicer že slišala), sem anesteziologinjo takrat uspela vprašat le , če je to edina možnost (splošna). Šele takrat mi je povedala, da me mora po zakonu informirat, da obstaja tudi lokalna (t. i. Spinalni blok) in naštela vse njegove minuse. Tako nama s partnerjem (ko se moraš na ena dva, na hitro odločit) ni preostalo drugega kot da pristaneva na splošno. Z malčico je bilo sicer k sreči vse v redu (imela je le 2000 g), pa z medicinskega vidika tudi z mano - imam sicer eno fotografijo, ko so me peljali iz operacijske so mi pokazali malčico (partner je bil z njo), vendar se tega jaz ne spomnim, ker sem bila še "zadeta". Tudi prebujanja iz narkoze se spomnim kot precej mučnega postopka, vsake toliko je nek aparat začel piskat, prišlo je osebje in mi masirala maternico (kar je bilo precej boleče - ne le zame, sem potem spremljala še ostale mamice na intenzivni, nekatere so močno kričale), vmes sem še bruhala, ko pa sem se dokončno prebudila nisem vedela kje je otrok in kaj pravzaprav imam (spola prej nisva želela vedeti). K sreči mi je moj dragi (ker je bil takrat večer, ni mogel biti več pri meni) posla SMS in me "seznanil", da imava punčko. Če se le da, si postopka ne bi želela ponoviti.
Pri drugi nosečnosti sem bila tako odločena, da ne pristanem na elektivni (dogovorjen) CR in kljub nevarnostim (možnost t. i. rupture maternice) ter zahteve, da določeni postopki (zaradi predhodnega CR) ne smejo biti uporabljeni. Ker je je ginekologinja pri tem podpirala so me pustili tudi čez rok . Ker sem želela storiti čim več kar lahko za to, da bi tokrat stvari "tekle", sem obiskovala tudi akupunkturo pred porodom, ki naj bi pomagala pri odpiranju. Popadke sem dobila skoraj pri 41-ih tednih. Imela sem jih 12 ur na 2 minuti in se v porodni odprla za cele 3 cm. Dajali so mi (ob popadku) tudi masko (mislim da le s kisikom, nisem pa povsem prepričana), so me pa popadki kar zdelali (utrudili). Vmes so mi, brez da bi z moje strani pridobili kakšno soglasje tudi predrli mehur. Po nekaj izmenah so mi predlagali CR. Ker sem šla že prej (zaradi predhodnega CR) na pripravo za CR so imeli očitno že tam zavedeno mojo veliko željo, da bi bila pri porodu budna oz. "prisotna". Sploh se ne spomnim več dobro, domnevam, da je prišel anesteziolog, jaz sem ga "prosila" za lokalno (tore Spinalni blok) in imela srečo (že na pripravi me je zdravnik opozoril, da v LJ. vsi anesteziologi ne "znajo" delati "lokalne" narkoze in da ga "v naprej" ne moreš rezervirati, da pa je večja verjetnost, da dobim takega, ki to dela - to naj bi bili večinoma mlajši - med počitnicami, dopusti, prazniki) - rojevala sem ravno na 25. 6.  Tako so me (malce drugače sicer kot na splošno) pripravili na lokalno - v vsakem primeru ti nekaj "tlačijo" tudi v sečevod (kar ni ravno prijetno), postopki pa niso bili kaj posebnega. S popadki na 2 minuti sem se nato sprehodila (brez dragega - to je edino, kar mi je še manjkalo in baje v KR. delajo tako) do operacijske, se tam usedla na mizo, anestezilog me je opozoril, da mi bo med ta in ta vretenec moral it iglo in da je zelo pomembno, da sem takrat povsem primeru - da mi česa ne poškoduje (to me je malo ustrašilo, glede na to, da sem imela močne popadke), čutila sem še razkužilo, igle mislim da skoraj ne, potem sem se ulegla, oni (v porodni jih je bilo po moje vsaj 5) so pripravljali vse potrebno med drugim tudi zaveso na mojem trebuhu oz. prsih, da nisem nič videla, med postopkom sem se pogovarjala z anesteziologom in tistim, ki me je operiral, čutila nisem popolnoma nič - niti bolečin, niti kaj z mano počnejo. To mi je zanimivo, ker nekatere pravijo, da so čutili, kaj počneje, ne pa tudi bolečin, nekatere pa, da so kljub temu čutile tudi bolečine. Nisem pa prepričana, če ni imela slednja epiduralno anastezijo in ne spinalnega bloka --> razlika naj bi bila v tem, kam v hrbtenjačo ti nekaj vbrizgajo, če sem prav naštudirala stvari. Moja ginekologinja sicer (po izkušnjah iz tujine) bolj priporoča epiduarlno anastezijo (ti gredo manj v hrbtenjačo in naj bi bila zato bolj varna), ne vem pa ali jo v LJ sploh delajo. Kot rečeno, jaz sem imela spinalni blok. In ja, seveda to pomeni, da si nekaj časa (mislim da en dan) hrom, lulaš v vrečko, ne premikaš spodnjega dela, vse ti morajo prinesti ipd., si pa zato pri zavesti, ko pride tvoja štručka na svet , veš kaj imaš, kako izgleda, da je OK... Pri meni je bilo pri "lokalni" veliko manj bolečin kot pri splošni.
Obakrat sem rodila v LJ., kljub nekaterim slabostim porodnišnice (nekaj sem jih v svojih "romanih" na forumu že omenila) ji (in ginekologinje s katerimi imam stike) nekako "najbolj zaupam" sploh po 2CR. Si pa tam res bolj kot ne (po mojih izkušnjah) številka.
Kar se dopusta tiče, ja očetovskega bo po moje (nisva še govorila o tem) moj izkoristil v velikem delu po porodu in ga združil deloma tudi z letnim tako da 3 ali 4 tedne nekako pričakujem, da nas bo vseh 5 skupaj 
Kar se dopustovanja tiče - daleč ne bomo šli (najdlje v Istro mesec ali več pred PDP), nimamo pa še stvari zrihtanih, bomo pa potem v avgustu verjetno "čakali na dojenčka" v Bohinju, kjer bo verjetno vseeno hladneje .
Želim vam, ad se vam stvari iztečejo po željah, sedaj pa šibam po malčici v vrtec,
Tamara
p.s.: O porodu v Avstriji ali doma pa nobena ne razmišlja - dve kolegici sta bili zelo zadovoljni...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
ni fer. 
. Prov paše. 
Glede epiduralne: mene ni nič bolelo, ko so vstavljali kanal. So me tako navijali popadki
, da tisto ni bilo sploh za primerjat. Treba je biti čisto pri miru, ampak, če te tako boli, verjemite, da ne mrdneš niti za milimeter, samo, da popusti. Meni je zelo hitro prijela, HB, in sem se potem vsaj malo spočila. Ker sem bila čisto neprespana, se mi je začelo ponoči. Ko prenehajo dodajat anestetik še nekaj časa ničesar ne čutiš, tisti čas kolikor si še v porodni (par ur). Meni so pač menjavale podloge, ker tudi mehurja ne čutiš ali je poln ali ne. Noge sem kar kmalu čutila, a na noge me niso pustili stopit še ene 4 ure. Šele proti večeru sem šla v spremstvu na WC. Posledica EA je glavobol, mene je tisti in še naslednji dan kar fajn bolela glava, potem pa je popustilo. So mi dali Lekadol, ampak mi ni prijel. Jaz bi jo vzela še enkrat kljub negativnim učinkom. Glede na to, da nič ne čutiš se je treba kar potrudit pri potiskanju na koncu. Aja, pa še to: ne mislit, da jo dobiš takoj, se je treba prej ene 5-6 cm odprtet preden ti jo dajo. Ker ene rečejo grem na EA, da me ne bo nič bolelo. Ja, do tistih 5-6 cm je treba prej pridet. Razen, če imaš srečo, da imaš blage popadke. Jaz jih nisem imela. 
, ponavad polj komi do wc pridem. 
. Sem glih ta vikend delala torto in se morem pohvalit da mi je kr uspela, pojedli so vso. 
