|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  6 7 8 [9] 10   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
2.12.2013 17:25:02   
Izabelina
hvala Ronja - moja je tudi taka, da rabi mir, ko se zdere (ponavadi ne traja ravno dolgo) vedno pride in reče mami potolaži me, takrat jo seveda stisnem in se navadno vse dobro konča, prej pa se njeno dretje samo poveča, če jo hočem objemat, zato ji pač dam mir...

je pa zagotovo nekej na tem, da me rabi več zase, ker sm zdej začela še delat in je ona začela prvič spat v vrtcu... ko sem kak dan doma (nimam rednega urnika, ker pač samo "štukam") in sta obe doma, dretja ni oz. je v obvladljivi in prebavljivi meri...

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 201
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
2.12.2013 17:36:11   
patrino

IZVIRNO SPOROČILO: nyna84


IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Seveda ne poznam tvoje družinske zgodbe. Komentirala sem le tisto kar si navedla v svojem postu in v povezavi z avtoričino stisko. Ona trenutno bije bitko, kako otroka pri 6 letih obvladati, mu dopovedati in pokazati tisto, kar bi otrok že leta moral vedeti, znati, upoštevati. Kar bi onadva s partnerjem tudi že morala vedeti, dognati. Nekako gre za hudo zamudo, ki ima takšne posledice. Ob tvojem navedku kako te pri 16 zaslišujejo oz. te pogojno, če si naredila nalogo, spustijo iz hiše, se mi je ponudila vzporednica. Pri 16 je za moje pojme rahlo pozno zasliševati, pogojevati in preverjati, če ima mladenič ali mladenka že narejeno domačo nalogo. To je v mojih očeh vzgojni prijem, ki ga ne moreš opredeliti niti kot " fajn" niti kot "prav", temveč "rahlo zamujen".
Meni se pač zdi, da so to že leta, ko že naj bi žel tisto, kar si od rojstva vlagal v otroka in v odnos z njim. Leta, ko lahko pride še bolj na plan starševsko zaupanje, otrokova samostojnost, stanje na pragu z razprtimi krili, ki te nesejo v svet odraslosti.

Če se je kot praviš pri vas tak način vzgoje, kot si je bila deležna ti, lepo obnesel, potem le kaže na to, kako smo si ljudje pač različni. Osebno lahko zase rečem, da se je tudi vzgoja , ki sta jo vozila naša dva pokazala za pravo in upam, da bodo v podobnem stilu zrasli gor najini otroci.

Spet pišeš na pamet. Preberi še enkrat moj post. Kje piše o zasliševanju? Pa nihče mi ni pregledoval zvezkov, da bo preveril, če imam napisano nalogo.

Da še enkrat povzamem:
Mama se je vedno sklicevala na učenje, učenje, učenje .... ne glede na moje ocene (nikoli dovolj dobro, vedno bi kao morala še več). Med tednom nisem smela ven, ker bi se morala vedno učiti. Jaz pač nisem po trepalnicah skakala, da bo vse 5. Ker v tem ubijanju z neprestanim učenjem nisem videla smisla.
Oče me nikoli ni sekiral z učenjem. Ampak sem vedela, da bi ga s slabimi ocenami razočarala in izrabila njegovo zaupanje. Sem lahko šla ven, ampak sem se potem tudi za oceno potrudila.

Torej:
Mama je zahtevala kar je prav (ne glede na vse), oče je dovolil pa tudi tisto kar je fajn, pod pogojem, da je bilo vse prav. če bo kdo razumel, ker še sama ne znam natančno razložiti. user posted image Tehnofil, help user posted image

Pa me prav zanima, a si bila ti v puberteti tako zrela, da si vse delala prav, pa čisto nič te ni metalo? user posted image user posted image

In me prav zanima, kaj te čaka, ko pridejo tvoji v puberteto in začnejo delati po svoje - ko ti bodo želeli dokazati, da so zreli in samostojni. user posted image

Zasliševanje glede napisanih domačih nalog ne pomeni fizično pregledovanje zvezkov, temveč spraševanje , če si zadevščino opravil. In to so po tvojih besedah počeli pri tebi. Tako si sama napisala- za foro ti bom prilepila - da ne bom spet brala, da pišem na pamet:

Primer: Ko sem vprašala mamo (pri 16ih), če grem lahko ven, mi je naštela 100 razlogov zakaj ne smem. Ponavadi je bil glavni razlog učenje. Ven nisem šla, ampak pretirano učila se pa tudi nisem in ocene so bile od do. ko sem isto vprašala očeta, sem dobila odgovor, da če imam vse porihtano, lahko grem. Sem šla ven, ampak slabe ocene pa nisem prinesla domov, ker sem vedela, da bi s tem izrabila njegovo zaupanje.
Torej, kateri način je tukaj prav in kateri fajn? Oba sta zahtevala isto, samo vsak na svoj način.


In sem ti tudi hkrati napisala, da mi sicer takšen odnos in vzgoja ne kažeta na neko hudo samostojno osebo pri 16, vendar če se je zadeva v tej smeri obnesla pri vas, potem dobro zate.

Ne vem od kod ti ideja, da sem v puberteti vse delala prav? Nikoli nisem tega trdila, kot nisem ocenjevala tvojega pubertetniškega obnašanja, ker me , roko na srce , to niti ne zanima. Komentirala sem le tvoj dan primer vzgoje tvojih staršev , ki se meni zdi pač šepav, ki ga jaz ne bi dajala ravno za zgled .Kaj si ti počela v svoji puberteti je pa izključno tvoja stvar, tako kot je moje početje pač moja.
Ker pa te že zanima in Liliko tudi..Sama nisem bila problematičen otrok, kar rada poudari moja mama, ki vedno rada pove, da se je name lahko pri desetih letih bolj zanesla kot na očeta. Moj oče je bil namreč vedno bolj tak kot raztreseni profesor, zato si ne znam predstavljati, da bi me pri 16 spraševal če imam nalogo. Kljub temu, da sem tudi sama že pred polnoletnostjo služila za svoj kruh, doštudirala in pridelala tri otroke do tridesetega, ne bi rekla, da je bila vzgoja mojih staršev taka, ki bi jo lahko dajala za zgled. Osebno nobene take ne poznam.

Kaj bodo moji otroci počeli v puberteti me trenutno niti ne zanima preveč. Pač vse ob svojem času. Trenutno vlagam pač vso energijo v to, da bodo imeli v puberteti sami s seboj čim manj težav. Potem jih bova imela tudi midva malo. Ne vem pa zakaj sem dobila neprijeten občutek, da mi nekako privoščiš, da bi bilo ravno obratnouser posted image
osebno tebi želim vse dobro.



_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu nyna84)
Neposredna povezava do sporočila: 202
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
2.12.2013 17:40:38   
patrino

IZVIRNO SPOROČILO: liliana

IZVIRNO SPOROČILO: Ankica*

Kar se pa tiče prepucavanja: če se še tako zdaj zgražate(mo) nad Metulj in Skuštrano, imata svoj point, o katerem je vredno premislit. Nekak v smislu: "Most people do not listen(write) with the intent to undestand, they listen (write) with the intent to reply."
Una komunikacija, o kateri sem nekje gor pisala, da nam fajn šepa....


V bistvu se nič bolj ne zgražamo nad Metulj in skuštrano kot se onidve zgražata nad drugimiuser posted image ......in vsak sodelujoči na tej temi ima svoj point o katerem je vredno premisliti.....

Da komunikacija ne šepa preveč je tudi fajn, da se prebere tisto kar pod nikom piše, ne pa da se odloči zgolj na podlagi nika ali se boš strinjal s prebranim ali ne......

Podpis


_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 203
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
2.12.2013 17:46:19   
patrino
IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana

Patrino, rabis instrukcije?
Hvala Bogu zaenkrat še ne, če pa jih bom, se bom rade volje obrnila na prave strokovnjake in ne na take, ki se to sami sebi zdijo[sm=smiley1.gif]


V debato o moji custveni inteligencijise ne bom spuscala, ce pa ste se nekateri prepoznali v mojem komentarju je to vas problem ne moj. Nisem omenjala nikogar poimensko tako da....

Je ze tako da je na forumih ( pa tudi v resnicnem zivljenju) vedno vec struj, in z nekaterimi si pac nikoli ne kliknes.

Liliana, tudi jaz nisem za strokovnjake kar tako, ampak ko pa enkrat ne vidis vec izhoda pa je to ena od boljsih pomoci. Ne vem zakaj ste tako proti, pa kaj vi ste se ze rodili kot popolni starsi? Pa ne bi o tem kako so pa vcasih znali vzgajat otroke, nobenem nic ne manjka ker to sploh ni res. O tem ze pticke na veji civkajo.... Mogoce sem res jaz malo pristranska ker imam eno dobro prijateljico ki je otroski psiholog in imam moznost videti tudi njeno plat. Iz biginih postov se vidi da je izgubljena, prav tako kot otrok. Nasveti ki ste jih napisali so sicer super, ampak ne vem koliko so uporabni pri vecjih otrocih ker se mi zdi da kar velja trditev da se otrok vzgaja do tretjega leta, nato lahko do sestega popravljas potem pa imas kar si si naredil...in je brez pomoci strokovnjaka zelo tezko, ker moras prevzgojit kompletno osebo ( jaz ne vem kaksni so vasi otroci ampak nasa 8 letnica je ze konkreten clovek s svojim mnenjem in obnasanjem, sestletnik pa tudi ni dalec od tega in vem da imava moz in jaz cedalje manj vpliva na nju; za sedaj velikih problemov nimamo, ce bi jih pa imeli pa sigurno ne bi prevec cakala in jih resevala sama, ker ce jih do sedaj nisem tezko da me bo kar naenkrat razsvetlilo kako in kaj)...

Ma, ja, ROnja vedno to full na dolgo in siroko napise, prav postavi se v drugo vlogo. Kar veliko ljudi ni zmozno. Tudi jaz v real lifu funkcioniram tako,
Hja, tule na RR to pri tebi ni ravno opazitiuser posted image

ko mi otrok izbruhne ( ponavadi zaradi neumnosti) vem da je zadaj nekaj vecjega...in potem malo analiziram( pa se mi nekatere frendice smejijo, da zakaj toliko analiziram, da otroci pac reagirajo tako ) ampak jaz vem da nekaj ne stima. In rada to resim takoj, v kali, ker ce to zapostavis dobis to kar ima trenutno Biga. In ja, dokler so bili se manjsi je bil ponavadi problem v meni, ker otroci projecirajo vedenje in obnasanje starsev in ko smo nasli problem, ga eliminirali tudi nesprejemljivega vedenja ni bilo vec...ma, ne rece se brezveze da vzgoja ni za lene user posted image




< Sporočilo je popravil patrino -- 2.12.2013 17:47:32 >


_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu skuštrana)
Neposredna povezava do sporočila: 204
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
2.12.2013 17:56:13   
patrino
Izabelina, ignoriranje je za otroka tudi kazen, za moje tamale recimo najhujša - za vse tri. Ni hujše reči kot da se ne menim zanje. Pa sem lahko zraven, nikoli jih ne zapiram nekam drugam ali kaj takega. Včeraj sem malega postavila dol iz kavča, kjer sva sedela, ker me je treščil. Je komaj do sape prišel, tako ga je prizadelo. Seveda je bilo prav, da mu pokažem, da to pa pač ne, sploh nimam slabe vesti in ne mislim, da je bil narobe ukrep. Samo hočem rečt, da je to, kar počneš ravno tako kazen, lahko celo hujša od tega, da bi ji nekaj vzela. Zelo odvisno od otroka, ampak tavelika bi dala vse igrače za to, da se pogovarjam z njo, če bi jo ignorirala - pri njej si tega sploh ne smem dovolit, čeprav bi dostikrat rabila time out(jaz) - ker njo to tako zelo prizadane.a

Lili, po moje si pa prav fajn mami - taka skuliranauser posted image


Tole sem tudi jaz mislila omeniti. Pred nekaj leti sem poslušala prav eno predavanje na temo kako reagirati, ko otrok trmari, kriči, itd...Vodila ga je Zdenka Zalokar Divjak. Ona je poudarila, da je ignoranca otroka v takem primeru neke vrste nasilje nad njim, saj ga na nek način s takim obnašanjem izsiljujemo, da v zameno za našo pozornost preneha vpiti. Če človek malo premisli, vidi , da je v bistvu res tako. Priznam pa, da sama še vedno raje storim to, kot pa čisto požvinim, kadar pride kakšen takšen dan.



_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 205
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
2.12.2013 18:04:12   
nyna84

IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Zasliševanje glede napisanih domačih nalog ne pomeni fizično pregledovanje zvezkov, temveč spraševanje , če si zadevščino opravil. In to so po tvojih besedah počeli pri tebi. Tako si sama napisala- za foro ti bom prilepila - da ne bom spet brala, da pišem na pamet:

Primer: Ko sem vprašala mamo (pri 16ih), če grem lahko ven, mi je naštela 100 razlogov zakaj ne smem. Ponavadi je bil glavni razlog učenje. Ven nisem šla, ampak pretirano učila se pa tudi nisem in ocene so bile od do. ko sem isto vprašala očeta, sem dobila odgovor, da če imam vse porihtano, lahko grem. Sem šla ven, ampak slabe ocene pa nisem prinesla domov, ker sem vedela, da bi s tem izrabila njegovo zaupanje.
Torej, kateri način je tukaj prav in kateri fajn? Oba sta zahtevala isto, samo vsak na svoj način.


In sem ti tudi hkrati napisala, da mi sicer takšen odnos in vzgoja ne kažeta na neko hudo samostojno osebo pri 16, vendar če se je zadeva v tej smeri obnesla pri vas, potem dobro zate.

No in kje točno piše, da sta me spraševala, če imam vse porihtano? user posted image

In ne vem, od kod ti ideja, da sem dala primer kot zgled? Tehnofila em spraševala nekaj popolnoma drugega.

Ti pa moraš pametovati zraven tam, kjer te ni nihče ničesar vprašal, in se poveličevati s tvojimi zgledi popolne hčerke, ki je hvala bogu mami lahko nadomestila očeta in je vse naredila perfektno. user posted image No, nič čudnega, da si tako zagrenjena, če si imela tako odraslo najstništvo. Tako popolna in z vsemi modrostmi tega sveta si filaš ego na forumu. Res ti gre dobro. user posted image

(odgovor članu patrino)
Neposredna povezava do sporočila: 206
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
2.12.2013 18:34:51   
patrino
Eh, Nyna,samo da ti je odleglo. Potem je bilo tvoje žaljenje vsaj za nekaj dobro.

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu nyna84)
Neposredna povezava do sporočila: 207
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
2.12.2013 19:38:34   
liliana

IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Ker pa te že zanima in Liliko tudi..Sama nisem bila problematičen otrok, kar rada poudari moja mama, ki vedno rada pove, da se je name lahko pri desetih letih bolj zanesla kot na očeta. Moj oče je bil namreč vedno bolj tak kot raztreseni profesor, zato si ne znam predstavljati, da bi me pri 16 spraševal če imam nalogo.



Mene je zanimalo, če si pri 16 kar šla nekam....v kino, na žur, prespat k prijateljici.......brez da bi vprašala oz. obvestila starše......ker jaz recimo še zdaj obvestim moža, ko nekam grem......običajno tudi starše.....ne vem no, meni se to zdi nekaj normalnega, da družinski člani vedo vsaj okvirno, kjer se nahaja drugi družinski član.......pa tudi jaz nisem bila problematičen otork niti nisem problematičen odraseluser posted image ......

Kljub temu, da sem tudi sama že pred polnoletnostjo služila za svoj kruh, doštudirala in pridelala tri otroke do tridesetega, ne bi rekla, da je bila vzgoja mojih staršev taka, ki bi jo lahko dajala za zgled.


Itak da ne....starši so te v bistvu izkoriščali, da so lahko bili komot in da je dete delalo in njim ni bilo treba......(ta skoraj bi lahko rekla citat sem si sposodila od tebe.....vendar se mi je zdelo pripravno zdaj ob tem omenjanju tvojega služenja kruha pred polnoletnostjo).....user posted image

(odgovor članu patrino)
Neposredna povezava do sporočila: 208
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
2.12.2013 20:24:54   
patrino
IZVIRNO SPOROČILO: liliana


IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Ker pa te že zanima in Liliko tudi..Sama nisem bila problematičen otrok, kar rada poudari moja mama, ki vedno rada pove, da se je name lahko pri deset__ih letih bolj zanesla kot na očeta. Moj oče je bil namreč vedno bolj tak kot raztreseni profesor, zato si ne znam predstavljati, da bi me pri 16 spraševal če imam nalogo.



Mene je zanimalo, če si pri 16 kar šla nekam....v kino, na žur, prespat k prijateljici.......brez da bi vprašala oz. obvestila starše......ker jaz recimo še zdaj obvestim moža, ko nekam grem......običajno tudi starše.....ne vem no, meni se to zdi nekaj normalnega, da družinski člani vedo vsaj okvirno, kjer se nahaja drugi družinski član.......pa tudi jaz nisem bila problematičen otork niti nisem problematičen odraseluser posted image ......

Kljub temu, da sem tudi sama že pred polnoletnostjo služila za svoj kruh, doštudirala in pridelala tri otroke do trideset__ega, ne bi rekla, da je bila vzgoja mojih staršev taka, ki bi jo lahko dajala za zgled.


Itak da ne....starši so te v bistvu izkoriščali, da so lahko bili komot in da je dete delalo in njim ni bilo treba......(ta skoraj bi lahko rekla citat sem si sposodila od tebe.....vendar se mi je zdelo pripravno zdaj ob tem omenjanju tvojega služenja kruha pred polnoletnostjo).....user posted image


Oja, šla, šla, pa tudi jaz nikoli tako, da bi doma ne vedeli. Čeprav sem poročena jima še vedno rada poročam kam grem in obratno. Pri možu pa je tako samoumevno . Vendar takrat pri16-tih pred odhodom naš pogovor ni nikoli potekal v takem stilu kot pri Niny, v smislu, ne moreš iti, ker je to škodljivo za šolo...ali lahko greš, če imaš nalogo. Ponavadi je bilo pri 16-tih bolj v smislu, kdo še gre zraven, kdo vozi, ali šofer pije, ali imaš denar za nazaj domov, se kolegičini starši strinjajo, da prespiš pri njej... Oče je imel navado reči, da naj povabim partijo, ki me pride iskat najprej v hišo na eno pijačo , kar se je mojim prijateljem zdelo posrečeno, meni pa ne tako, ker sem vedela, da jih je vzel pod drobnogled.
Lili, ko je tole " dete " delalo, je delalo zato, da si je privoščilo kakšen luksuz več kot bi si ga le ob starševski podpori. Drugače sem bila pa takrat ko sem začela služiti svoj kruh že tako na svojem oz. najinem.
Ne vem zakaj občutek, da sem bila izkoriščan otrok? Pri nas in v krogu, kjer sem odraščala ni bilo to nič posebnega. Večina mojih sovrstnikov je funkcionirala na tak način. V bistvu se mi zdi, da sta naša znala nekako preceniti, da najbolje funkcioniram če me ne stiskata preveč. Še danes je tako in očitno je bila taka vzgojna pot zame ustrezna, pa čeprav za nekoga drugega verjetno ne bi bila. Ninyni starši so očitno precenili, da se pri njej podoben stil kot pri meni ne bi obnesel.


< Sporočilo je popravil patrino -- 2.12.2013 20:29:53 >


_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 209
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
2.12.2013 20:52:29   
liliana

IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Lili, ko je tole " dete " delalo, je delalo zato, da si je privoščilo kakšen luksuz več kot bi si ga le ob starševski podpori. Drugače sem bila pa takrat ko sem začela služiti svoj kruh že tako na svojem oz. najinem.




Prej si zapisala, da si si že pred polnoletnostjo služila za svoj kruh......delati za privoščitev določenega luksuza, kar zgolj ob starševski podpori ni mogoče (luksuz mislim), pa je še vseeno daleč od "služiti za svoj kruh"......in taka dela je itak marsikdo v mladosti prakticiral......

Ne vem zakaj občutek, da sem bila izkoriščan otrok? Pri nas in v krogu, kjer sem odraščala ni bilo to nič posebnega. Večina mojih sovrstnikov je funkcionirala na tak način.


Mogoče zaradi tega, ker si povedala, da si kot otrok služila za svoj kruh......user posted image

(odgovor članu patrino)
Neposredna povezava do sporočila: 210
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
2.12.2013 21:11:02   
patrino

IZVIRNO SPOROČILO: liliana


IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Lili, ko je tole " dete " delalo, je delalo zato, da si je privoščilo kakšen luksuz več kot bi si ga le ob starševski podpori. Drugače sem bila pa takrat ko sem začela služiti svoj kruh že tako na svojem oz. najinem.




Prej si zapisala, da si si že pred polnoletnostjo služila za svoj kruh......delati za privoščitev določenega luksuza, kar zgolj ob starševski podpori ni mogoče (luksuz mislim), pa je še vseeno daleč od "služiti za svoj kruh"......in taka dela je itak marsikdo v mladosti prakticiral......

Ne vem zakaj občutek, da sem bila izkoriščan otrok? Pri nas in v krogu, kjer sem odraščala ni bilo to nič posebnega. Večina mojih sovrstnikov je funkcionirala na tak način.


Mogoče zaradi tega, ker si povedala, da si kot otrok služila za svoj kruh......user posted image


Seveda je to marsikdo prakticiral, ravno to sem želela povedati,ob primerjavi z Nyno, ki je napisala, da so njo v teh letih spraševali oz . pogojevali njen "go out" s tem, če je naredila domačo nalogo.
Nazadnje sem jaz ki sem lahko malo bolj razprla krila, ker so mi starši zaupali brez posebnih vprašanj in pogojevanj v zvezi s šolo pri 16-tih- izpadla izkoriščana,najstniško pre odrasla , mamin nadomestek za očeta in zaradi ferderbane vzgoje čisto zatravmiran odrasel s stalno potrebo filanja ega. user posted image
Hja kaj češ...Še dobro da so drugi bolj po reklcih.


_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

(odgovor članu liliana)
Neposredna povezava do sporočila: 211
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
2.12.2013 21:15:54   
liliana

IZVIRNO SPOROČILO: patrino


Seveda je to marsikdo prakticiral, ravno to sem želela povedati,ob primerjavi z Nyno, ki je napisala, da so njo v teh letih spraševali oz . pogojevali njen "go out" s tem, če je naredila domačo nalogo.
Nazadnje sem jaz ki sem lahko malo bolj razprla krila, ker so mi starši zaupali brez posebnih vprašanj in pogojevanj v zvezi s šolo pri 16-tih- izpadla izkoriščana,najstniško pre odrasla , mamin nadomestek za očeta in zaradi ferderbane vzgoje čisto zatravmiran odrasel s stalno potrebo filanja ega. user posted image
Hja kaj češ...Še dobro da so drugi bolj po reklcih.



Ne razumem kaj bi zdaj rada povedala......user posted image

(odgovor članu patrino)
Neposredna povezava do sporočila: 212
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
3.12.2013 8:18:06   
kalbo

IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana


IZVIRNO SPOROČILO: Ankica*


IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana
Midva z mozem noceva imeti avtoritete nad otroki, hoceva in pricakujeva pa od njih da naju bodo spostovali. Naju in najino mnenje, pa magari se ne strinjali z njim. In tako jih tudi vzgajava. Prav tako si jemljem pravico da jim dokler so pod mojo streho prepovem kaksno stvar, ce mislim da ni dobra za njih. In imam pravico da spremenim mnenje ce imajo oni dobre argumente user posted image




A ni to tudi avtoriteta? Vsaj jaz jo na tak način doživljam.


Mozno da je. Ne vem. Jaz bi temu rekla medsebojno spostovanje. Da bi bila otroku avtoriteta si moram to zasluzit. Zasluzim si pa to tako da tudi jaz otroka in njegovo mnenje, probleme spostujem...uh, zakomplicirano je to na forumu izrazit...


Pa se ti sploh zavedaš, da vsi govorimo eno in isto z drugimi beseami? Sam tebe matra moj "ubi boga u njemu" in maš s tem težave. Demokracija v družini ja, samo ne zmeraj in ne vedno. Zjutraj recimo, ko smo vsi zaspani in eni bolj drugi manj tečni, odvisno od dneva, minute pa letijo in se je treba pač oblečt in spokat od doma, nas je pa pet, se nikakor ne mislim pregovarjat z nobenim od mulcev. Takrat ni čas za debato, takrat se ukrepa, ker tud meni ni za vstat in se spokat od doma. So hitro pogruntal, da cmeranje in stokanje ne pomagata, pomagajo samo hitri in jasni argumenti okol tega, kaj bo kdo oblekel, ker zjutraj noben ni v svoji najboljši izdaji, vsaj nas pet.

(odgovor članu skuštrana)
Neposredna povezava do sporočila: 213
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
3.12.2013 8:28:37   
biga
Vse poste sem prebrala, samo enostavno ne dohajam, da bi sproti komentirala. Hvala vsem za komentarje, nobenih ne jemljem osebno ali kot napad name. Dejansko so upravičeni, pa ne, da se smilim sama sebi. Vprašala sem, ker ne vem, kako se obrnit. Sicer moram že na začetku demantirati tezo, da pri nas ni aktivne vloge očeta. Še kako je. Čisto vse si deliva, kar zadeva otroke. Tukaj pa lahko rečem, da imam zlatega moža, ker se vedno lahko zanesem nanj, oz. otroka. Pri možu otrok pol toliko ne upa trmariti. Saj začne, a ga mož "seseka v koreninah" - tako pravi. Skratka, sin si pri njemu ne upa tako noret, zmerjat, ampak imata zadeve čisto lepo pošlihtane. Zato moža čudi, ko mu razlagam, kaj je sin počel v njegovi odsotnosti. Ja, je problem v meni. Tudi sama nimam razrešenih odnosov z mojimi starši. Živimo v mansardi, onadva spodaj, in je težko zdržati. Velikokrat so prepiri, predvsem zaradi vtikanja v vzgojo. Tako se raje umaknem in praktično ne hodim dol, razen ko grem po otroke ali kadar mama naredi kosilo za vse. Saj ne da se ne pogovarjamo, ampak bolj na uradni ravni, kar je nujno. Ni ljubečih odnosov, če poenostavim. S taščo se razumem veliko bolje, mož ima z njo prijetne odnose, oče je v Avstriji. Verjetno me razjeda dejstvo, da se z mamo ne razumeva, zato bi rada, da je pri mojih otrokih drugače. Da vesta, da imata v meni osebo, na katero se lahko vedno zaneseta. In tukaj verjetno delam napako že od začetka, ker naredim vse zanju. Mož pravi, naj jima pustim dihati, naj se včasih ukvarjam s svojimi stvarmi in naj ju le pustim, da se igrata, tudi skregata, če je treba. Skratka, on ima razmišljanje veliko bolj urejeno, kot jaz. Zato ko je sam z otrokoma, nima težav. Ne morem trditi, da je sin vseskozi nesrečen, da išče negativno pozornost zato, ker mu manjka pozitivne. Vselej sva mu izkazovala ljubezen in pozornost (kot sem omenila, jaz morda še preveč), vsak večer preberemo knjigico, se pocrkljamo v postelji, vsak dan se objemamo, vedno ga pohvaliva, če kaj lepo naredi, izdela, napiše domačo nalogo, spodbujava ga, naj se potrudi (zato se mu v šoli to tudi obrestuje). Kaj pomeni priden? Vem, da je to splošna beseda, ki nič ne pomeni. Zato mu ne govorim (za razliko od staršev), da je npr. priden, če poje kosilo. On me skoz sprašuje, če je priden, kadar ne nori. In mu vedno rečem, seveda si priden - čeprav poudarim, da se lepo obnaša, ker mi pomaga, ker je pospravil igrače, ker je prijazen do sestrice ipd. Izpadli smo kot totalno disfunkcionalna družina (morda upravičena kritika), ampak očitno je problem v meni, če mož z otrokoma nima težav. Nikoli nisem trdila, da je otrok kriv. Želim mu samo pomagati, če se zaradi "razštelane" mamice počuti tako kot se in to kaže z izpadi. se pravi, da se jaz spremenim. Saj to mi je že mož večkrat rekel, kajti tudi med nama se večkrat kreše. In tukaj spet leži moja krivda, vsaj večji del. Tako da mi ni težko priznati, da velik delež krivde leži na meni. Ne pristanem pa na to, da mi je vseeno, da nič ne delam v smeri izboljšanja. Ko ni izpadov (zadnje dni jih res ni bilo:)), se vselej pogovarjava o tem, kaj je prav in kaj ni, kako lepo se imamo, ko ni brezveznega kreganja, ko se zjutraj lahko normalno vstanemo in se zrihtamo za šolo. Pa še knjigico uspemo prebrati, če smo hitri, sicer ni časa. Morda nam pa le uspe, če se dovolj potrudim(o). Spoštujem vsako vaše mnenje, četudi se z vsakim ne strinjam.

(odgovor članu Izabelina)
Neposredna povezava do sporočila: 214
   [Brisano sporočilo]
3.12.2013 8:30:16   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu patrino)
  Neposredna povezava do sporočila: 215
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
3.12.2013 8:43:18   
liliana
IZVIRNO SPOROČILO: metulj333

jz se nic ne zgrazam nad nikomer. vmesavam se samo zato, ker me zbodejo nekateri komentarji.


Torej se tudi drugi mogoče ne zgražajo ampak jih zgolj zbodejo določeni komentarji.......jaz namreč tudi nisem opazila, da bi se na tej temi kdo zgražal nad tabo in skuštrano......

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 216
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
3.12.2013 8:57:23   
ronja
Ja, saj to se tudi meni zdi, pomembno, da ve, da sem tam, če se rabi stisnit, sama pride, ko rabi, sam to je lahko tudi eno uro :-).
Uf, svaka čast za živce! Meni bi bilo to kar težko, meni se zdi, da se 3 minute vlečejo:D. Sem preveč neučakana, vem, vse bi rada rešila takoj... Pa pozabljam, da včasih stvari rabijo čas...

je pa zagotovo nekej na tem, da me rabi več zase, ker sm zdej začela še delat in je ona začela prvič spat v vrtcu... ko sem kak dan doma (nimam rednega urnika, ker pač samo "štukam") in sta obe doma, dretja ni oz. je v obvladljivi in prebavljivi meri...

To je smotano za vse - da ni nobenega urnika - sploh za tamale... Ker pa tega ne moreš spremenit, ker pač imaš zaenkrat samo to službo obljubljeno, ji povej, da vidiš problem, da gre tebi tudi na živce, da si želiš to spremenit in da boš spremenila, čim se bo dalo in da ne bo ves čas tako. To je ful pomembno -da vejo, da ne bo ves čas tako. Če imaš okvirni datum, do kdaj bo to razštelano stanje še trajalo, ji ga povej. Tudi če je čez par mesecev - spomladi, ko bojo rožice zacvetele, bomo točno vedeli, kdaj greš v vrtec in kdaj ne in bo boljše. Res jim veliko pomeni, če prepoznaš problem, ni ga treba popravit, že da vidiš IN poveš, je dovolj. Jih pa zvizne, če imajo manj mame, ja...

brez da bi vprašala oz. obvestila starše

Verjetno je obvestila, ni pa spraševala, ali sme. Sama sem enkrat na pol vprašala, da bi šla prespat k fantu, pri 18ih, pa sta me nekam čukasto gledala, kaj to njiju sprašujem, da to je pa res moja stvar, da je lepo, če povem, ampak to je to. Sem rekla: Ok, potem pa povem, da grem:D. Samo moji starši so bili res nekaj posebnega, še za tisti časuser posted image Pa tudi ne bi dajala vsega za vzgled, ene stvari so meni sicer super pasale in me naredile bolj samostojno, vendar so naredile katastrofo pri drugačnem karakterju in obratno. Dozirat svobodo je verjetno najtežje v času najstništva, sama še nisem tam s tamalimi in nimam pojma, kako mi bo šlo...

Prej si zapisala, da si si že pred polnoletnostjo služila za svoj kruh......delati za privoščitev določenega luksuza, kar zgolj ob starševski podpori ni mogoče (luksuz mislim), pa je še vseeno daleč od "služiti za svoj kruh"......in taka dela je itak marsikdo v mladosti prakticiral...

S tem se strinjam in verjetno smo vsi delali, da smo si kaj zraven privoščili, to je samo fajn. Če bi si moral pa otrok služit za svoj kruh, to pa ne bi bilo fajn in ja, bi bilo izkoriščanje. Se mi je pa zdelo, da se je patrino nerodno izrazila in je v resnici delala tako kot mi vsi:).

Pa se ti sploh zavedaš, da vsi govorimo eno in isto z drugimi beseami? Sam tebe matra moj "ubi boga u njemu" in maš s tem težave.

Meni je to vedno fascinantno - da se pričkamo, ko se strinjamo. Zato se navadno pričkam do konca, ker bi res rada prišla do tistega aha - kot v unem primeru od Tehnofila, kjer je meni kliknilo, da gre samo za različno poimenovanje - meni kazen je njemu posledica. Meni se je zdelo nemogoče vzgajat brez tega (kazni), njemu se je zdela kazen grozna reč - seveda, ker to, kar jaz delam, zanj ni kazen, to kar je zanj kazen, je pa tudi zame nekaj groznega. POpolnoma sva se strinjala v osnovi, samo definicije sva imela drugačne. isto je tu: avtoriteta, spoštovanje itd... Si ga je treba zaslužit, ja, vendar v začetku štarataš iz 0 ne iz minusa. gre samo gor, če kaj ne zaj*. In dobiš ga tako, da ne dovoliš vsega in postaviš meje. NI pa treba, da otroka pomendraš pri tem. Vsekakor pa ga ne pustiš, da ti zraste čez glavo.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 217
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
3.12.2013 9:25:26   
ronja
Skratka, sin si pri njemu ne upa tako noret, zmerjat, ampak imata zadeve čisto lepo pošlihtane. Zato moža čudi, ko mu razlagam, kaj je sin počel v njegovi odsotnosti. Ja, je problem v meni.

biga, potem imaš model, kaj dela pri tvojem otroku tudi doma - in v vrtcu. Samo spremeni svoje vedenje, pa bo.

Verjetno me razjeda dejstvo, da se z mamo ne razumeva, zato bi rada, da je pri mojih otrokih drugače. Da vesta, da imata v meni osebo, na katero se lahko vedno zaneseta.
Jasno, da hočeš, da se bi otroka nate zanesla. In seveda, da si vse, ki nimamo briljantnih odnosov z mamami, želimo, da bi jih imele boljše z otroki. S tem ni nič narobe - to ti lahko da motivacijo, energijo za uresničit to! Samo ne past v drugo skrajnost. Moja starša sta mi zelo zaupala in mi puščala ogromno svobode. Sama sem zelo uživala vtem, vendar si sama nikoli ne bi upala pustit malih tako. Ker so še mali, ker se jim lahko kaj zgodi... Moja mama sploh ni zaščitniška, sama sem veliko bolj in zato pazim, da ne bi bila zaradi tega preveč (me še zanese, pa pravim, da en mičken preveč je pri teh letih vseeno boljše kot en mičken premalo;).

Zdaj pa k tvojemu problemu: ti misliš, da se bosta tvojadva otroka lahko zanesla nate samo, če boš vedno tam zanju - vedno naredila to, kar jima je težko itd... Ampak ni čisto tako - da si vedno tam nekje zadaj zanju, to je fajn ja. Ampak ostani tam nekje zadaj - dokler ne vidiš, da te res rabita. Morajo se znat sami soočat z izzivi - starosti primerno - to je pa na nas, da presodimo, kaj že lahko sami rešijo in česa ne, so različni, različno zmorejo pri različnih starostih na različnih področjih. To je en najtežjih delov vzgoje - zahteva da non stop opazuješ svojega otroka, da vidiš, kaj že zmore in mu to prepustiš. Od banalnosti: otrok že zna pri teh letih zložit nogavice ali pospravit obleke v omaro - do bolj kompliciranih zadev, recimo odnosi v šoli itd... Prav je, da ve, da se lahko obrne k tebi po nasvet: mami, kako naj naredim, da bo lep polžek iz nogavice, meni razpada ali mami, kaj naj naredim, mene zafrkavajo v šoli... ne pa da mislim, da boš namesto njega zvila nogavice in napizdila sošolce.

Mož pravi, naj jima pustim dihati, naj se včasih ukvarjam s svojimi stvarmi in naj ju le pustim, da se igrata, tudi skregata, če je treba.

Mož ima zelo prav! Otroci se morajo tudi skregat, naučit, kako rešit konflikte. Ja, vskočiš, če vidiš, da je šlo predaleč, če vidiš, da ima en slab dan in da se bosta non stop samo kregala, če mu ne zagotoviš mira, vskočiš, če vidiš, da ne znata in se zaciklata. Ampak sicer pa pustiš - najprej pustiš, da vidiš, če bojo sami lahko rešili. Če ne gre - takrat si ti tu. Če gre, super. Tudi če ne rešita po tvojih reglcih. Meni se včasih ne zdi fer, kar se malidve zmenita - ampak če je obema prav - kdo sem jaz, da sodim? Daj jima kredibilnost!

Kaj lahko ti narediš?
- prvič in najtežje: reši svoje odnose s svojimi starši - v svoji glavi. Sprejmi, da niso popolni (odnosi) in da s tem ni nič tako hudo narobe. Če te kaj preveč teži, daj ven in reši. Če nočejo rešit, sprejmi, da pač taki so, radi te imajo tako, kot pač znajo in lahko sprejmeš to ali pa nimaš nič. Ne moreš imet prijazne mamice kot jo ima mož. Tudi ona bi bila verjetno videt drugačna, če bi skupaj živeli;) - takrat nam grejo potem vse malenkosti na živce;) - dokler se ne navadimo.

biga, ne mislimo, da se ne trudiš - se trudiš, še preveč - v eno stran. MOgoče samo spremeni stran. Vlagaj to energijo, ki jo zdaj vlagaš v to, da jima dihaš za ovratnik, kot pravi tvoj mož, v to, da ju pustiš na miru, da jima daš možnost in ta čas popij čaj in se zmeni sama s sabo, kar se imaš za zmenit glede tvojih staršev. Daj ven! Otroci to čutijo! In sin je očitno tak karakter kot recimo moja tastarejša - ona je kopas - če je karkoli narobe - s komerkoli v družini - in se temu ne posveča dovolj pozornosti, bo znorela.
Ko je babica imela preveč očitno rajši njo kot sestrico - je znorela in tako grdo začela delat z babico, da je ta morala več cartat tamalo, da se je sploh potolažila. Twisted, vem, samo kaj naj. Babico sva to že opozarjala in se je trudila. Vendar pa je moja tavelika tako občutljivo bitje, da takoj zazna neravnovesje in poskrbi, da se uravnovesi. Znori, teži. pa je sicer super "pridna" punca, nima z njo nihče težav - če jih nima s sabo:D. Kadar jih imamo pa mi, se pa pri njej vedno vidi - na ven. Babici sta bili čisto nesrečni, da je ratala grozna, ko smo se selili. In sta strašno osebno vzeli, če je karkoli jezikala nazaj (nasilna sicer ni, je pa tečna). Sem jima povedala, da vem, kaj je narobe, da pač rabi bit z nama in da je to tudi sama lepo povedala, vendar ji nismo ustregli - zato se pa buni in po svoje rešuje situacijo - noče več bit toliko časa pri babicah in se začne tam grdo obnašat, logično. Čim se nam je situacija malo umirila, je spet ratala zlato dete - in babici da ne vesta, kaj se je zgodilo. Hehe, no, ni treba bit glih genij;).

Tvoj mali je isti - čuti tvojo negotovost in te sili, da rešiš probleme s sabo - to delajo vsi otroci. Pritisnejo tja, kjer smo šibki in zahtevajo, da ojačamo ta del, ker šibkost mame je za otroka nevarna - zato se pa buni. Zato se splača. Ni lahko, se pa splača. Vsi imamo še kaj za popucat, brez skrbi:) Se trudimo, včasih gre, včasih se zaciklamo, ampak dokler brcaš, se bo slekoprej nekam premaknilo. Reši svoj odnos do svojih staršev, ker iz njega izvira večina napak, ki jih delaš pri vzgoji. Iz strahu, da bi imela enake odnose s svojimi otroki. Ampak ne boš, ta strah je čisto neutemeljen.

Vem, da se je neracionalnih strahov težko losat, ampak včasih nam kar klikne, če dosti razmišljamo o tem. Moja mama je delala razlike med nami, sploh ker je bil tamali fantek. In kaj dobim jaz: isto 3 otroci, zadnji fantek. Sem se strašno bala, da bom delala iste napake. POmirila me je metulj, ko mi je napisala, da ne bom mogla tamalega scrkljat, ker jih imam preveč na kupu in enostavno ne bom mela energije za to (je mela čisto prav, mimogrede:D). Ampak hec je bil v tem, da ko sem pa dobila tega krasnega fantka v naročje in sta prišli moji krasni punčki... mi je postalo jasno, da to sploh ni mogoče - ni mogoče, da bi imela koga rajši, ker ju imam pač najbolj rada in bosta vedno moji punčki. Skratka: sekirala sem se pol nosečnosti čisto brezveze:D. ČIsto neracionalen strah, enako kot pri tebi - drugi ljudje, druge okoliščine... ne bo isto!

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu biga)
Neposredna povezava do sporočila: 218
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
3.12.2013 9:42:30   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Pa se ti sploh zavedaš, da vsi govorimo eno in isto z drugimi beseami? Sam tebe matra moj "ubi boga u njemu" in maš s tem težave.

Meni je to vedno fascinantno - da se pričkamo, ko se strinjamo. Zato se navadno pričkam do konca, ker bi res rada prišla do tistega aha - kot v unem primeru od Tehnofila, kjer je meni kliknilo, da gre samo za različno poimenovanje - meni kazen je njemu posledica. Meni se je zdelo nemogoče vzgajat brez tega (kazni), njemu se je zdela kazen grozna reč - seveda, ker to, kar jaz delam, zanj ni kazen, to kar je zanj kazen, je pa tudi zame nekaj groznega. POpolnoma sva se strinjala v osnovi, samo definicije sva imela drugačne. isto je tu: avtoriteta, spoštovanje itd... Si ga je treba zaslužit, ja, vendar v začetku štarataš iz 0 ne iz minusa. gre samo gor, če kaj ne zaj*. In dobiš ga tako, da ne dovoliš vsega in postaviš meje. NI pa treba, da otroka pomendraš pri tem. Vsekakor pa ga ne pustiš, da ti zraste čez glavo.


temu se reče terminologija. in ja, ljudje se je dostikrat ne zavedajo in kako pomembno je, da je usklajena. zato so nekateri tudi pripravljeni "viseti" na enem izrazu po cele strani in ne pogledati bistva - kaj človeku pomeni (ta izraz) in raje najti skupni jezik kot špetir; in raje vztrajanjo na debati "kateri terminološki izraz je bolj primeren" kot na dejanski temi avtorja.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 219
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
3.12.2013 9:49:35   
ronja
Pa saj se trudimo, nouser posted image . Pač nismo vedno najbolj razsvetljeni, se pa trudim(o).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 220
   [Brisano sporočilo]
3.12.2013 9:58:23   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu liliana)
  Neposredna povezava do sporočila: 221
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
3.12.2013 10:06:15   
liliana
IZVIRNO SPOROČILO: metulj333

nisem bla jz ta, ki je uporabila besedo zgrazanje user posted image zato sm komentirala tvoj post.


Saj...lahko bi tudi Ankičinega komentirala......user posted image

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 222
   [Brisano sporočilo]
3.12.2013 10:15:26   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu ronja)
  Neposredna povezava do sporočila: 223
   [Brisano sporočilo]
3.12.2013 10:43:46   
Brisani uporabnik
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

(odgovor članu mateyka)
  Neposredna povezava do sporočila: 224
   RE: kako prekiniti nasilno vedenje
3.12.2013 10:58:00   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: metulj333

IZVIRNO SPOROČILO: mateyka
temu se reče terminologija.


pa mogoce ni stvar samo v izrazih, z enimi ljudmi se enostavno "ne poklopis" in ce bi nekdo drugi z istimi besedami nekaj sporocil, bi drugace razumeli. ne vem, samo razmisljam user posted image


ah, misliš rečt, da ne moreš razumet sporočila, ker imaš predsodke do določenih ljudi? ccc.. treba delat na sebi punca user posted image

(odgovor članu Brisani uporabnik)
Neposredna povezava do sporočila: 225
Stran:   <<   < Prejšnja stran  6 7 8 [9] 10   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  6 7 8 [9] 10   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Nadomestna in dopolnilna komunikacija
Oktober je mesec ozaveščanja o NDK, ki omogoča komunikacijo osebam s težavami govora. V Sloveniji pa se soočamo z izzivi...
Počnite to, da se bo vsak vaš otrok počuti...
S temi preprostimi, a učinkovitimi načini boste zagotovili, da se bo vaš otrok (oziroma vsi vaši otroci) počutil nekaj p...




So vaše menstruacije boleče?
пеперутка16

Zadnje čase imam tako boleče menstruacije, da se celo onesvestim..nujno je, da mi da injekcijo in to je to..In zdaj, ko se staram, ko se staram. Stara sem 29 let, še nisem rodila itd.