ronja
|
jaz mislim da je pri otrocih ki so nadpovprečno inteligetni ravno problem njihova inteligenca, ker znajo tako dobro vse preračunati kje lahko kaj počnejo. Raziskave kažejo ravno obratno: nadpovprečno inteligentni otroci se v veliiiiiki večini boljše in hitreje prilagodijo okolju in navadno imajo manj vedenjskih težav. To, kaj si lahko kje dovolijo, pa vejo že 18 mesečniki, ki jim zgornji možgani (ti, ki so odgovorni za inteligenco) sploh še ne delajo kaj dosti, ker se še na polno razvijajo... Tako da tole je po moje ena slaba tolažba. uškinamama, hehe, znanost je na tvoji strani (pa sama se seveda tudi strinjam)[sm=smiley1.gif Kmečka logika še vedno dela:) po mojem je pomembno, da se mu posvetis in ugotovis, zakaj "potrebuje" nasilne izpade. podpis!. Vse to kar si napisala drži, če govoriš o osebi ki ve do kod se gre, kje je meja, pri otroku pa...otrok pa še preizkuša ker ne ve točno kje je meja in ko jo začuti se ji upira na takšen ali drugačen način. polona, tudi pri otrocih je inteligenca to, kako hitro se uspejo kaj naučit - tudi kdaj se kako vest, med drugim. Glede kazni se strinjam, da je treba najt nekaj, kar pali pri določenem otroku, moji so tudi vsi različni. Kar pali pri enem, ni nujno, da bo pri drugem. Če sem punci prijela za roke, čisto nežno, samo da sem ju držala, da nista mogli drugam, je bil to višek vsega hudega. Mali niti opazi ne - gleda me, pa čaka, briga njega, koliko časa ga držim na mestu . Glede telesne kazni mislim, da je zelo različno škodljiva pri različnih otrocih in v različnih kontekstih. Po moje tamalemu ne bi šlo do živega, če bi ga pritisnila (nisem še poizkusila, ampak on niti ne registrira, ko se s sestrico zaletita z glavama, tamala pa še pol ure joka ), če bi kaj takega naredila taveliki, bi jo ubilo (mislim najin odnos ali pa njenega duha, je taka mala mimoza, taka reč bi ji zamajala svet - njej je hudo že, če jo nadereva), tamala bi mi pa zamerila. Tako da zanju sploh ni primerna kazen in je nisem in upam, da nikoli ne bom uporabila. Tamalemu pa - ne vem, po moje mu ne bi šlo ravno do živega. Ne bom ga zdaj tepla, dokler najdem kak drug način, ampak se zelo strinjam, da ni enako za vsakega otroka in za vsako reč. ODgovor avtorici: - poglej, zaradi česa se največ kregate in poizkusi najt kako rešitev, konkretno: recimo mi smo se kregali za pospravit obleke, ki jih nosita (so še dovolj čiste za naslednji dan, a niso oprane za v omaro - zvečer, ko grejo spat ali pa zimske hlače, ko se preoblečejo v trenirko, itd...) - rešitev je bila, da sem jima kupila zabojčka in ju označila z njunima znakcema, zdaj radi tja not pospravita, pa je. Veliko takih trikov dela:) - če naredi nekaj, česar res ne sme, mora bit rekcija na nivoju - nekaj, kar je njemu nesprejemljivo. - pogovori se z njim, kaj ga muči, mora imet občutek, da slišiš njegovo stisko, ne da bi moral za to noret - pogovori se z njim (ko je miren) o pravilih, skupaj jih določita, razloži, zakaj mora nekaj bit tako, če je to pač nujno - povej mu, KAKO laho drugače izrazi jezo. Recimo punci vesta, da če sta jezni, lahko to povesta in rečeta recimo ojoj namesto kake grde besede - in to tako zelo dobro dela, da nikoli ne kolneta, čeprav slišita kdaj koga klet;). - bodi pozorna, če vidiš, da rabi mir - takrat odvleči nadležno sestrico stran!!! To je bilo pri nas kar težko, ker smo bili na zelo malem, če je več prostora, se ima otrok vedno kam umaknit, ampak ko otroci zrastejo, tudi mlajši hitro najdejo starejše. Zagotovi mu mir, ker ta predstavlja varnost. - pomaga tudi, če si že vnaprej pripraviš ukrep/kazen, ki bo sledila določenemu vedenju - če se le da, naj bo kazen povezana s tem, kar je naredil. To je težje kot tolerirat in težje kot samo dret se in treščit, ampak večinoma dela. pomlad, se strinjam s tabo, če bi šlo za idealni svet oz. za starše, ki imajo zelo razčiščeno s sabo. Skoraj vedno se najde še kak drug način. Vendar se lahko zgodi, da z izskanjem tega načina izgubiš toliko časa, da narediš s tem, ko si tako dolgo dopuščal napačno vedenje, več škode kot bi ga s sicer neprimernim ukrepom/kaznijo... Soseda je recimo svojo punčko dala pod mrzlo vodo, kadar je trmarila. Meni je bilo hudo, ko mi je to povedala, kaj je naredila, vendar ker sem videla njiju in tisto punčko prej, sem si morala priznat, da je bilo karkoli boljše kot pa ne reagirat. Ker tamala je postajala res neobvladljiva. Sama bi se sicer drugače lotila reči, ker se mi je zdel vzrok precej prozoren (dobila je bratca), vendar pa je mala res postala preveč agresivna in to je bilo treba ustavit - tako ali drugače. Včasih je težko bit pameten, ker težko predvidiš, s čim boš naredil več škode. Sicer se zelo strinjam s tabo, da so druge kazni boljše, vendar je tudi res, da nekateri otroci pa pravijo, da bi rajši, da bi jih starši natolkli kot da jih ignorirajo ali da bi rajši klofuto kot dolgo pridigo... Je pa res, da se toleranca do nasilja pozna povsod: mali je mali in cuka sestrici. To ni prav in ne dovoliva, itak. Ampak vsak trenutek me ni zraven, da bi skočila. Zdi se mi fer in prav, da se sme tudi starejši otrok branit, ne da samo čaka, ko ga mali terorizira. Kar se je pri nas dogajalo, sva ju kar nekaj časa prepričevala, da naj ga vendar nazaj! Ne ga porivat, da ne bi iz česa padel, ampak če te pocuka, ga pocukaj nazaj, mora vedet, da tega ne sme, pa pika. Ko sva ju uspela prepričat, da naj ga pocukata nazaj, sta ga (na začetku tako nežno, da mali ni opazil, da ga cukata , potem bolj in je palilo - je nehal!) Problem pa je nastal, ker sta začeli še ena drugo ščipat ali cukat, če jima kaj ni pasalo. In sva morala hitro ukrepat, da sva prekinila to cufanje. Misliš, da otrok ne čuti, tvoje nemoči, ko ima nasilne izpade? Vzemi se v roke in postani samozavestna mama, ki z vso dušo in telesom stoji za tem kar dela. Ne se bat napak, bolje naredit napako, kot pa sploh ne ukrepat. Nujno poišči kazen, ki bo palila na tvojem otroku in to tudi samozavestno in odločno naredi. Podpis! Lili, se strinjam s tabo - velik slon ne poizkuša več izvleči količka, ker se je navadil kot mali slonček, da ga ne more premaknit - čeprav bi ga kot velik komot... Zato jih moramo naučit prej, dokler jih še lahko ustavimo:). Če se da pogovorit, super - z mojima se je dalo relativno (zgleda) zelo zgodaj zmenit, z malim pa... hja, ne še glih .
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|