petea
|
IZVIRNO SPOROČILO: biga
Medtem ko je bil otrok v vrtcu vedno "priden", je bil doma popolno nasprotje.
... ko je vse v redu, me skoz sprašuje "mami, sem priden?" Grozno.
... Ko je "priden", je pravi angelček.
Kaj bi naj bil 'priden' otrok? In zakaj je 'pridnost' v narekovajih?
Kaj pričakujeta od njega, ko je 'priden'?
Da je neviden, nemoteč, neopazen?
Ali da sodeluje, je del družine in družinskih zadolžitev ter druženja med člani?
IZVIRNO SPOROČILO: biga
Doma ima izpade trme že vseskozi, a ko je bil manjši, me to ni tako skrbelo, ker sva ga z možem bodisi ignorirala bodisi preusmerila pozornost. S trmanjem ni nikoli recimo dobil igrače ali česa drugega, kar je želel. Stopnjevalo se je s prihodom sestrice pri njegovih treh letih, na katero je vseskozi ljubosumen kljub vsem ukrepom, ki smo jih izvedli, da mu dokažemo, da ga imamo enako radi.
Očitno je že hitro ugotovil, da s trmarjenjem dobi pri starših nagrado - pozornost. In to je odtehtalo vse druge, materialne nagrade.
Kakšne ukrepe pa ste izvajali po rojstvu hčere?
Kako je izražal 'svojo ljubosumnost' na sestrico?
Morda pa sin ni želel, da bi ga imeli enako radi, ampak da bi ga opazili. In da bi on bil edinstven, ne en od dveh enakih.
IZVIRNO SPOROČILO: biga
Skrbi me, ker se spravlja na sestrico, jo močno prime ali stisne za obraz, in mala velikokrat joka zaradi tega. Seveda se je naučila, da mu vrne, tako da sta zdaj v fazi, da se velikokrat kregata in tepeta. Večinoma seveda ona nastrada, ker je šibkejša. A mu vrne nazaj, tako da je zdaj začela gristi.
Imam občutek, da je v njegovih očeh sestrica vajina ljubljenka, in tako on preko nje išče in dobi vajino (negativno) pozornost s tem, da opozori nase z draženjem sorojenke.
Kdaj in o čem se kregata? Kako starša reagirata na njune prepire?
Se prepirata, ko sta sama / ko je zraven eden od staršev / oba starša?
Ko sta utrujena / kar tako ... ?
Ju ločite / okarate / se postavite v vlogo sodnika / ste zavetnik enega izmed otrok ... ?
IZVIRNO SPOROČILO: biga
Sin pa ima hude izpade ne le trme, ampak nasilja. Ko ni po njegovo, recimo, da prekinem dokumentarec, ker je sestrico bolelo, začne noreti, ne posluša, buta se z glavo ob omaro in mizo, maha okoli sebe, če ga ne bi trdno prijela, bi me mahnil, tudi pljune in zmerja. Če ga skušam objeti, se z njim pogovoriti, v tistem trenutku ni učinka. Ko se pomiri, se pa seveda zjoka in opravičuje. Skoz govori, da hoče biti priden, obljublja, da bo, in seveda vem, da to nič ne pomeni, ker se vedenje ponavlja. Čisto sem na koncu z živci, in mož seveda tudi. Zadnjič ga je mali mahnil v napadu besa.
Torej - napade sestrico, postane opažen pri vama, nato pa lahko do konca uprizori svojo vlogo 'glavnega'?
S tako odklopljenim otrokom se ne da pogovoriti, ker je v 'afektu'. Treba ga je 'priklopiti' v običajno stanje, npr. s počasnim umirjanjem nekje v samoti in na dolgočasnem mestu (stol za umirjanje, stopnice ...).
In se potem pogovoriti o tem, kaj se je zgodilo in kaj - čigave reakcije - bi moralo biti drugače.
Spet se v tvojem besedilu pojavlja 'pridnost'. In še tokrat v bolj zanimivem kontekstu, ker tako ali vsi vpleteni veste, da tega ne bo. 
IZVIRNO SPOROČILO: biga
Seveda sledi kazen, ampak nobena doslej ni zalegla. Nič mu ne pomeni, da vzamemo igračo, ker se zelo malo igra in nima najljubše igrače. Najraje ima knjige, tako da velikokrat zvečer ostane brez nje, ali brez risanke, a ne pomaga.
Kakšna kazen sledi? In kdaj ter za koliko časa?
IZVIRNO SPOROČILO: biga
Skušala sva graditi odnose na zaupanju in pogovoru, a ne vem, kje se je zalomilo.
Skušala sta ...
in ne dokončala.
Zalomilo se je tam, kjer sta gradnjo odnosov prekinila.
IZVIRNO SPOROČILO: biga
Vedno je on kriv za vse. Čeprav je v bistvu res krivo njegovo vedenje. Kako mu pomagati, kako pomagati sebi in naši družini, ker vse to vpliva tako na sestrico, ki posnema njegovo vedenje, kot na naju, ki sva psihično izžeta?Morda sva ga polomila, a ne veva, s čim.
Po mojem ga lomita s tem, ker hočeta 'pridnega' fanta.
Meni ta pojem predstavlja nekaj nevidnega, neopaznega, vodljivega.
Morda tebi predstavlja nekaj drugega.
Tvojemu sinu pa lahko nekaj tretjega.
Pišeš, da te sin sprašuje, če je priden. Ja, tvoj sin je priden. Želi pa tvojo pozornost, čas, ki ga namenjaš samo njemu. Tako ti kot oče.
In da ga pohvališ. A ne, da je priden, ampak, da je dobro opravil svojo nalogo, spretno vozil kolo, čudovito izdelal grad, zelo pomagal pri kuhanju, skrbno pomagal sestrici pri učenju obuvanja čevljev ...
In to te pravzaprav sin sprašuje. Ali ga opaziš, ali vidiš, da se trudi in da napreduje. In to želi slišati. Da ga opaziš in vidiš njegovo delo. In da mu to nedvoumno in jasno poveš in opišeš, kaj te pri njem navdušuje.
Vsak dan znova in večkrat na dan.
In objemi, crtljanje in igra staršev z otroki delajo čudeže. Umirjajo in povezujejo.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
).....pri treh letih se pač določene zadeve med staršem in otrokom ne dajo rešiti na diplomatski način in z maratonskim pregovarjanjem......to je vsaj moje mnenje...... 
) ne pozna. 
