ronja
|
Ravno to je sedaj problem - četudi porodnica bolj kot ne še vedno ne more sama odločati, kako bo rodila, pa je odgovornost za večino napak še vedno na njeni strani, prav tako večina težav, predvsem pa slaba izkušnja.
Podpis. In tudi pod ostalo, sploh pod tisti daljši post.
Pred nekaj meseci je ena RR-jevka rodila sina, ki je med porodom utrpel trajne možganske poškodbe, saj so zavlačevali z določenimi postopki, četudi so bili več kot očitni znaki, da je otrok že dolgo v težavah.
Napisala je, da je bilo v odpustnem pismu precej drugače zapisan potek poroda, kot pa je v resnici potekal.
To zeloooo radi delajo (drugače napišejo). Najprej misliš, da so se pač zmotili, potem pa vidiš, da se pa čist vedno zmotijo samo izključno v eno smer - da niso oni nič krivi...
Druga rrjevka ima otroka s cerebralno paralizo, ker se nobenemu ni dalo prit pogledat, ko je vprašala, če je vse ok, pa so rekli, da samo spančka. Imaš otroka prvič, zmatrana od poroda, kako pa naj ve, a mali samo spi ali res ne diha! Prvič vidiš novorojenčka direkt po porodu, rečejo ti, da pridejo ven svakojaki... čisto razumem, da ne veš, zato pa so tam zdravniki in babice. Tako da - se strinjam, zdravniki bi morali bolj odgovarjat za svoje početje. Meni so eno pupo skoraj zafrknili, ker so pač navajeni, da nosečke jamrajo, jaz pa nisem. Pa sem povedala, kako je in so meli tudi izvide. Zato jim pa upravičeno ne zaupam glih 100%.
Sama bi sicer imela najrajši porod brez vseh teh rutin: britje, klistir in kanila, vendar sem se že prvič odločila da bom komplicirala tam, kjer je lahko nevarno za tamalo, za ostalo pa ne, pa naj majo po svoje, čeprav je bilo pri meni nepotrebno - narava naredi svoje, da nikoli ne rabim klistirja, mam vedno drisko prej;). Tako so mi 1. in 3. to naredili, 2. pa ne, ker ni bilo časa in če je kriza, ti pač vbrizgajo direktno, se da, ker tako delajo tudi ob urgentnih zadevah.
taška, ja, preden sem prvič dala calpol, sem se posvetovala z zdravnikom, seveda, pri vsakem otroku in pri vsakem vprašam, kdaj naj ga dam, čeprav je isto (ampak ziher je ziher, lahko bi se menjale smernice, lahko bi bil en bolj občutljiv, karkoli). Kasneje sem ga dala, ko je vročina presegla 38,5 in nisem vsakič ponoči klicala, ker sem tako vedela, kaj mi bojo rekli. In dajem ga na splošno zaradi vročine ali kadar rečejo, da naj ga le dam, ker deluje tudi protivnetno (torej če nekaj boli, ker je vneto). Kar tako pa ne. In ker sem sama alergik, sem vedno cvikala, kadar sem jim dala calpol ali katero drugo zdravilo prvič. Tudi pri cepljenju cvikam in počakam v bližini zdja prvih 15 minut, ko so najbolj možni zapleti. Glede zdravja tamalih sem ziheraš, ne grem pa za vsako figo k zdr., ker tam še kaj drugega pobereš.
Sprejeti je treba dejstvo, da so nekatere matere pripravljene brez pomislekov trpeti porodne bolecine zgolj zato, da bi zmanjsale rizik za otroka (in sebe), pa tudi matere, ki ne mislijo, da je slednje smiselno. Piosledice pa ne nosi samo mati temvec tudi otrok.
S tem se strinjam. PO moje je glavni problem v osveščenosti. Zdravnikom je veliiiiko bolj komot našopat porodnico s svačim, ker potem se nič ne upira, naj delajo, kar želijo. Ne razmišlja s svojo glavo, ker na dolantinu velika večina ne more, ene se poroda še spomnijo ne. Vse se konča v par urah, ker jo našopajo s popadki,ni poščasnega raztezanja, ki pa pripomore k temu, da je potem manj raztrganin. Dejstvo je, da je na Švedskem veliiiiko manj raztrganih in rezanih. Pa se naš g. sprašuje, le kaj tam delajo - NI se pozanimal! To je meni čudno! Ugiba v intervjuju, a tam babice učijo nosečke raztezat presredek ali kaj... Pa hudiča, valjda pozna kakega g. od tam, saj majo konference!
Predvsem pa noben zdravnik ne bo priznal, da je nek zaplet posledica nečesa, kar je predpisal. In zato porodnice mislijo, da bi porod v vsakem primeru potekal tako, da bi v vsakem primeru rabile vakuum, da je bil cr najboljša odločitev, da sta oba ok in to je važno in nima veze, če ni bil čisto nujen (to pri nas ni tako zelo izrazito, ker vsaj v lj. nočejo delat cr kar tako, ampak ponekod je pa kar praksa, da če ne gre dovolj hitro naravno, gremo pa na cr - čeprav je dokazano, da je kup komplikacij pri obeh povezanih s tem. Sem za cr, če je treba, sem za tudi če je kakšna strašna paranoja pri mami in je to mogoče res boljše za otroka... Ampak kar tako pa nisem za. In mislim, da ima nek znan g. prav, ko je rekel, da bi bilo treba povedat porodnicam, da cr. pomeni, da bo mel otrok več vode v pljučih. Da sicer navadno zato res ni zapletov, včasih pa so. V tok in tok % so. Katera bi pa hotela to tvegat? Samo ne vejo, zato ker ne povejo po pravici!
Imaš še vedno dobre zdravnike in ti bojo vedno predpisovali to, kar se jim zdi najboljše za pacienta in se bojo tudi potrudili razmislit, kaj bi to bilo. Recimo ko sem imela zlomljeno nogo, se je anastezistka zelo razveselila, ko sem rekla, da bi imela kar spinalno. S svojo anamnezo sem precej riskanten pacient za splošno narkozo, ker lahko gre hitro kaj narobe. In se je matrala in me 9x špikala, ker je bila lačna in direkt iz druge operacije. Ampak to je bilo boljše, čeprav manj prijetno. TO se mi zdi strokovno - da ti dajo tisto, kar je zate boljše.
tasq, lej, kar hoče patrino po moje povedat, je to, da je bilo zate to res najboljše, ker se je vse dobro končalo. Če bi bili kakršnikoli zapleti, pa to zate ne bi bilo več najboljše. In Frodo pravi, da bi za to morali zdravniki prevzet odgovornost, s čimer se strinjam.
drugače pa:zdravniki so zmotljivi, medicina pa tudi ni natančna veda.se lahko zgodi, da bo 100 zdravnikov zdravilo enega pacienta na 100 različnih načinov...žal, tako je...
Kar hoče Frodo povedat, je, da ni treba, da se s tem kar sprijaznimo. IN da če tako je, še ne pomeni, da je prav, to nakazuje že tvoj "žal". To, ali bodo mojo bolezen pravilno zdravili, ne bi smelo biti tako zelo odvisno od tega, h komu pridem. Vedno bodo obstajali dobri in slabši zdravniki, bolj in manj predani, razumem. Ampak če bi nosili odgovornost, bi bilo slabših manj, boljših več in predvsem bi bilo manj napak zaradi lenobe, nepozornosti, itd... G P. je med mojim pregledom odgovarjal na forumu. Gospa, ki ji je odgovarjal, je bila verjetno z njegovim odgovorom zelo zadovoljna, jaz pa s svojim pregledom ne preveč, ker se mu ni dalo pogledat, ali je moj otrok še živ, "ker tako nima smisla, ker je lahko čez 10 min že mrtev". To ni profesionalen odnos. Pa ne mislim, da je slab zdravnik, samo si lahko privošči bit nepozoren in delat napake, ker zato ne bo nikoli odgovarjal. Tako kot ostali, ki se jim tudi na forumu ne da svetovat.
lahko se sicer namakaš v bazenu do poroda, rodiš pa zunaj.
Se strinjam z možnostjo okužbe in se mi zdi to krasen kompromis. Saj ne rabiš bit v vodi med iztisom, tistih nekaj minut samega iztisa že potrpiš, itak si takrat na višku zmoljivosti in motivacije in srečna, ker je to to in drugače jemlješ bolečino. Prej je pa zelo dobrodošlo, če si lahko v vodi.
Frodo, v bistvu od vodovodarja in zdravnika pričakujem isto: da bosta strokovno opravila svoje delo in mi razložila svoje odločitve, če se mi zdijo nelogične. Če mi vodovodar reče, da ne bo placa za umivalnik in wc na tistem mestu, ga vprašam, koliko je po navadi, koliko kje rabiš, itd... in mu verjamem, če mi zna povedat, ker je očitno jih že toliko zmontiral, da ve. Pričakujem pa, da bo upošteval moje želje, kje bo kaj, potem ko se zmeniva, ker bom sama not živela, ne pa on. Pri zdravniku tudi pričakujem, da mi bo razložil, zakaj je nekaj potrebno ali odsvetovano in da se potem lahko sama odločim.
za male reči se mi zdi pa škoda se kregat z zdravniki - če je to, da imam kanilo potem lažje zanje, če gre karkoli narobe, potem naj bo kanila. Če bojo boljše videli, če sem obrita, seveda, naj bo. Če je manj okužb s klistirjem, ni problema, ni to taka reč. Pričakujem pa, da mi bojo pustili to, kar pa ni nujno, lahko pa škodi otroku - torej da mi ne terajo nečesa v telo, česar več kot očitno ne rabim, za kar se ni nihče prepričal, da bi rabila in da mi pustijo, da rodim naravno, če to gre in je vse ok.
Sama sem si vedno želela porod v vodi (oz. pač do iztisa bit v vodi), se je že dalo v Postojni, vendar sem se tudi odločila za Lj. iz istega razloga kot Frodica - tu imajo vse, najboljše opremljeno za novorojenčke (še MB in precej dobro) in ker je čas ključen, se mi je zdelo to daleč najbolj pomembno. Ker sem itak iz Lj., se mi je zdelo tudi trapasto, da bi se lubi vozil od nevemkod in čas za to izgubljal, ko bi rajiš ta čas naredil kako uro v službi, ki bi jo potem pokurila, ko bi dete domov prišlo. Prvič mi je zelo prav prišlo, da sva bili v Lj., ker je mala morala na IE.
mislim, da je ključ cele te debate v tem, kako gledamo na statistiko in tveganje: pri puncah, ki si želijo nečesa med porodom, je to gledanje drugačno: procenti so promili, vse stranske efekte pa navadno kot zdravniki pripišejo, da se je pač zgodilo in bi se lahko tudi sicer. Ker težko primerjaš, kako bi bilo, če to ne bi bilo tako (ker ne veš), je težko karkoli rečt in imaš samo statistike. Pri teh pa večina ljudi vedno misli, da ne bojo v tistem %, kjer so težave. Sama sem dostikrat tisti %, kjer gre drugače, kot naj bi šlo (včasih dobro, včasih slabo), zato pač gledam na te statistike drugače in se mi zdijo porodne bolečine za zdržat v primerjavi s tistim procentom, da gre lahko zato kaj z malim narobe (ali z mano).
Dejansko me je strah teh zapletov, čeprav so redki, če se le da, bi se jim izognila: vedno bom izbrala spinalno pred splošno narkozo, če bo možno, recimo. Vem, da zapleti so, pa čeprav 1 na sto, nekdo je ta ena in jih nisem pripravljena kar tako tvegat. Nekdo drug s tem nima problemov.
Recimo ko so mali ravnali roko, ko si jo je zlomila, so jo na živo. Ne na mojo izrecno željo, vendar tudi protestirala nisem, bi jo dali pod narkozo, če bi želela, ker so tako napol vprašali. Bila je stara ravno 3 leta in takrat so zapleti pri splošni narkozi še bolj pogosti in tragični. Meni je bilo to tveganje grozno obremenjujoče, ves čas sem se sekirala samo zaradi te narkoze, če jo bo rabila, da je zlomljeno, sem tako takoj vedela. Ko ni bilo treba, sem si oddahnila, čeprav sem vedela, da jo bo še pa još bolelo. Ampak rajiš imam 100% živo. Mala je pravi heroj in je neverjetno dobro prenesla vse skup, sem ji pa razložila, da je to boljše dolgoročno in je razumela. Tako da... dostikrat izberem manj luštno opcijo, če se mi zdi dolgoročno boljša. To veliko ljudem ni logično, ker gledajo drugače na procente in včasih bolj na kratki rok.
Vsem (razen lubiju, ki je pač istih misli glede teh reči, tudi enako informiran in enako gleda na statistiko) se zdi grozno, da sem pustila, da ji na živo ravnajo roko, ker gledajo samo na to, da jo je takrat fejst fejst bolelo. Vendar je dokazano, da ti v splošni narkozi odmirajo možganske celice, vendar na to ljudje ne pomislijo, kadar se odločajo o tem, ker pač "je treba, če maš zlomljeno". Jaz sem gledala ali je hujše, da jo zdaj 2 minuti fejst boli ali je hujše, da gre čez celo operacijo, z vsem, kar prinese zraven... Nikoli ne bi mogla vedet, če bi kadarkoli imela kake probleme z možgani, če to ni od tega. NIhče mi ne bi rekel, da je zato, ampak vem, da bi se ves čas spraševala, enako kot bi se ob porodu, recimo pri R., ki je šla na IE, zaradi dihanja in srčka - bi se spraševala, ali je to zaradi dolantina, če bi mi ga dali - tako mi je bilo to prihranjeno. In ker ni bilo zato, bi ji oni dali nekaj tretjega, ker bi mislili, da je to verjetno zato. In vprašanje, kak efekt bi to imelo. Skratka - lahko se bolj zakomplicira in tega nočem. Meni je to pač težje.
Nisem pa hotela it ven, ko so tamali ravnali roko, čeprav so me seveda pošiljali, ker ni fajn met zraven mame, ko otroka matraš;). Ampak to se mi je zdelo nefer - da jo pustim samo tam, samo zato, ker je meni težko jo gledat, kako trpi. To je moja dolžnost, da sem tam zanjo, kadar me rabi, ne pa da se strahopetno umaknem. In sem bila zraven in ji povedala po pravici in je bilo super se je držala neverjetno pogumno, bila sem zelo ponosna nanjo in vse skup je bilo na koncu dokaj pozitivna izkušnja.
Bi bilo pa drugače, če bi imela drugačnega otroka - njo toliko poznam, da vem, da to prenese. In v tem je trik. Porodnica, ki sebe toliko pozna, da tega ne prenese, je pa boljše da dobi nekaj za lajšanje bolečin in je prav, da zdravnik to predpiše po premisleku, ne pa da ti kar našopa prvo, kar mu pride pod roke, zato ker pač "tam tako delajo". Zato sem za to, da ima porodnica besedo pri tem, da lahko izbira med različnimi možnostmi, ki so zanjo primerne in ji jih predstavi zdravnik. Res pa je, da bi zato moral on se malo bolj poglobit v vsak primer. Dokler gre vse ok, je čisto fajn, če jih nič ne vidiš, se strinjam. Če pa je kaj narobe, je pa že fajn, da kaj ve, kaj si dobila in zakaj... Torej se lahko dobimo na sredini, ne?;)
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
ja verjamem in sploh ne dvomim. Jaz bi se pa tako bala za otročka , da se ne da povedat. Izabelina- vesela sem zate , da s eje vse srečno končalo, čeprav ti privoščim, da bi rodila vsaj v postelji pod zdravniškim nadzorstvom in ne pod nadzorstvom vratarja. 
