kalisi
|
Dobro jutro,
spanje - neka srednja žalost. Zbudi se sicer kakšnih dvakrat, trikrat na noč, ampak kar hitro nazaj zaspi, tako da ni tako naporno, kot je bilo prejšnje tedne. Nismo pa še v fazi spanja celo noč. To bi bilo že preveč kičasto, zgleda  . Mhm, ja, priimek. Meni se res nikoli ni zdelo vredno kakšne posebne razprave. Me prav zares ne moti ali se pišem po očetu ali po partnerju. Svoj priimek bi obdržala, če bi bila ne vem kako slavna, hehe. Tako pa... Pa še všeč mi je njegov priimek, ker ni zelo pogost. Kako pa bi kaj vaši reagirali, če bi jim rekle, da se bo po poroki družina pisala po vas? Morda mojega pocukam za rokav, da vidim, kako bo reagiral. Po mojem ne bi bil ravno navdušen, hehe. Najbrž bo še nekaj vode preteklo, da bo prevzemanje priimka po ženi postalo običajno.
emajulija - super, da malčica pridobiva na teži in manj super, da so narobe tehtali. Res grozno, če si že tako v skrbeh, da ne pridobiva dovolj na teži. No, pa saj vidiš, naša frajlica je tudi med bolj šlankarcami. Pri nas so se enkrat tudi zmotili kar za cel kilogram, ampak navzgor. Se mi je zdelo nekam čudno, da bi se toliko zredila in smo jo še doma dali na tehtnico in ugotovili, da so se zmotili.
Jap, sonček je pa zakon. Zdaj je frajlica skoraj cele dneve na zraku in soncu, tako da ima kar lepo obarvana lička. Za vikend bomo najbrž imeli še piknik, preden se odpravimo v Italijo. Huh, spet pakiranje. Je kar norišnica, tole življenje iz kovčkov  . Pa še novo stanovanje iskati... No, pa bo že. Tako kot vedno. Samo da bi se poslovno porihtalo. lemon - sem v medijskem poslu, ki tudi, če se gospodarstvo na splošno pobere, ne bo kaj bistveno bolje. Je cela panoga bila že pred splošno gospodarsko krizo v krizi, tako da... Mislim, da bom morala kar panogo zamenjati. Zdaj sem sicer dobila nekaj pozitivnih odgovorov, tako da najbrž čisti polom ne bo, ampak ne vem kako obetavno pa ne kaže. Skratka, še vedno bo potrebno iskati druge možnosti.
Klopni meningitis - nisem niti razmišljala, da bi jo cepila, tako da odgovor je ne. Se mi zdi, da se mu da izogniti tudi brez cepiva. Ko hodiš kje po izpostavljenih območjih, se je treba dobro pregledati in je. Pa tudi s primerno obleko se da precej preprečiti. Mi smo se kot mularija veliko igrali po gozdovih, pa smo na klopa redko naleteli. Če že, so nam jih pa tako starši odstranili. In če se kopatate vsak dan, ga tako lahko hitro opazite. Meni se ne zdi ne vem kako velika grožnja. Je pa najbrž drugače, če živiš na bolj izpostavljenem območju.
Še eno vpr. A ste kdaj pri starih starših za dlje časa? Ne vem, kakšen teden ali kaj podobnega. Torej, da ni samo en dan. Mi bomo zdaj dober teden dni pri starših od mojega in mi že po parih dneh preseda. Saj, najbrž se vam bo zdelo brezveze, ampak, moja tašča hoče malo ves čas hranit. Ampak res. Vsake pol ure ji nekaj tišči v usta. Za znoret. Včeraj na primer. Z mojim sva šla nekaj na banko rihtat in je bila mala doma z njo. Prideva domov, povsod znaki pitanja - razdrobljeni keksi, prepečenec, na pol pojeden fruchtzwerge in bog si ga vedi kaj še vse, kar ni bilo takoj opazno. Ok, mala je bila vmes zagotovo lačna, ker za kosilo ni veliko pojedla in sem ji naročila, naj od kosila pojesta, če bo lačna, da se česa pametnega naje. Ampak ne, raje dajmo kekse. Potem danes zjutraj. Mala za zajtrk pobaše kos kruha in skodelico jabolka s kosmiči, da skoraj poči. Pride tašča iz trgovine in ji začne pripravljati zajtrk. Rečem, da je ravnokar pojedla, ampak seveda je to ne ustavi. Bo poskusila, da je tako dobro, da bo ziher jedla. Mala seveda noče niti pogledati žličke, kaj šele odpreti usta. Pa vztraja, dokler se ne začne mala jokati, nakar modro ugotovi, da najbrž pa ni lačna. Ma nemoj???
Jaz res ne vem, sem tako občutljiva, ali kaj? Prišla sem pripravljena na to, da bo okoli hrane pestro, ker se pač v tej familiji samo je, po domače povedano in če nimaš tri obroče okoli bokov, si shiran. Meni je takoj, ko me je zagledala, rekla, da sem čisto shujšana. Njenih pripomb na temo hranjenja tako sploh ne komentiram več, ker vem, da nima smisla. Ko me vpraša, če ji lahko da to in to za jest, bolj ali manj vedno rečem, ja, samo da je mir v hiši. Zdaj bi ji morala menda dajati zvečer AM po flaški, ker je pač ona to svojim dajala.  Res ne mine ura, da ne bi kakšnega nasveta slišala.
In še druga zadeva. Grašek, to najbolj tebe sprašujem, ker imaš s tem res obilo izkušenj in znanja. Tašča z malo vedno govori tako po otročje, brez r in šumnikov. Za ****. Zdaj sem ji že ene dvakrat rekla, da se mi ne zdi ok, da to počne. Ne vem, meni so vedno rekli, da dojenček posnema govor odraslih in da zato ni pametno narobe govoriti, ker se potem tudi otrok narobe nauči. Zdaj ji ne rečem nič več, ker itak ne bomo dolgo tu in tudi sicer se ne vidita ali slišita veliko, tako da ne bo takšnega vpliva. Se mi pa vseeno ne zdi ok, da je mala Sala in ne Sara in da govori plidi, plimi, plidna, doblo itd. Zdaj je frajlica res že za vse zelo dovzetna. Vidim, da vse prav dobro razume. Ko ji rečem, naj nekaj prime, prinese, odpre, poskusi, da se greva previt, da se gremo kopat, da bova zdaj jedli itd. točno ve, za kaj se gre. Ne vem... Morda sem spet jaz preveč občutljiva.
Nič, to je to, zdaj pa rihtat davčne zadeve. Vedno je nekaj... Uživajte na sončku!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
ne vem, kaj naj ti rečem .... tole starševstvo je lahko včasih prekleto naporno, tako fizično kot psihično .... preden sem rodila, si nisem niti predstavljala, da je lahko tako naporno skrbeti za eno malo bebico .... včasih mojmu pripomnim, da bi se mi zmešalo, če bi imela dvojčka ... oz. da bi v tem primeru nujno potrebovala pomoč! sama sem se že tudi parkrat odločila, da ne mislim več imeti otrok ... najprej, ko je bila Ema še mala in čez dan ni skoraj nič spala, jaz pa sem bila večino časa sama z njo, ker sva takrat še urejala stanovanje, pa je moj delal kopalnico, pa fasado, itd. hvalabogu za mojo mami, ki mi je zelo pomagala (še danes po službi vsaki dan vzame malo za kakšno urco k sebi) :-)) .... potem, ko je imela obdobje neješčnosti in sem se po vsakem hranjenju jokala, ker me je tako spravila s tira .... ravno dva dni nazaj me je tako razjezila s tem njenim špukanjem hrane, da sem kar naenkrat močno udarila z roko po mizi in mala se je tako ustrašila, da je začela huronsko jokati .... no, še isti trenutek sem jo vzela k sebi, bilo mi je tako grozno žal, da sem se še sama začela jokati ... tisti dan sem ostala hranjenja prepustila možu, jaz pa sem se celi dan ekstra posvečala tamali zaradi občutka krivde .... hočem povedati, da tudi mene mala večkrat razjezi, pa vendar, se vse to nekako pozabi, čas mine in je lažje ... otrok ti vseeno veliko več da, kot vzame :-)) trenutno sem prepričana, da bi še imela eno bebico .... verjetno pa sem bom še kdaj vmes odločila, da ne 
in definitivno nisi slaba mama, verjetno se vsaka kdaj tako počuti, je pa to daleč od resnice.... 
Smo se uspeli razpakirati in spočiti od poti. Pakiranje je hitro teklo, malo več dela je bilo s pospravljanjem stanovanja, ker nisva najemala kakšnega končnega čiščenja. Pot je bila super. Mala večino časa spala, tako da smo se samo enkrat ustavili in hitro prispeli. Zdaj je pa itak super. Mala je ves čas z babico in dedkom, tako da si res lahko odpočijem. Še posebej živčke. Res, neprecenljivo imeti stare starše pri roki. 
Hehe, ja, morda mojmu ne bi smela pod prste gledati, ko jo previja. No, saj, če me ni doma, mu tako ne morem, če pa sem, pa imam seveda obilo pripomb, ker se mi zdi, da je čisto smotan 
. 
. Evo, to je ena taka stvar, ki mi prej nikoli ni šla ne vem kako na živce, zdaj se mi je pa zazdelo, kot da imam v bajti dva dojenčka. Dokler se ni frajlica rodila, je vedno on kuhal, potem pa se je končalo, ker sem pač jaz bila kao doma. Pa čeprav se meni zdi, da je otrok prav dvakratnik službe, je kuhanje kar na meni pristalo in potem po večerji še pospravljanje kuhinje. Prej sva si to vedno delila. Ja, in kot praviš, ženske se kar namulimo, dokler nam ne odnese plafona. Isto je bilo pri meni; nisem nič rekla in kuhala v sebi, dokler me ni tisti par usranih nogavic pri postelji odpalil v vesolje 
aja, pa še to, pred tednom, ko smo bili na pregledu, so tamalo stehtali na 7.250g, no včeraj pa je imela 7.530g! itak se ni toliko zredila v tednu dni, kar pomeni, da so se prejšnjič zmotili! sem bila prav jezna, ker sem se zato veliko presekirala....to tudi pomeni, da se v dveh mesecih ni zredila zgolj za 20g, ampak za 300g, kar pa je precejšnja razlika! to je za nas že kar lepa številka :-) mah, najraje bi jih sklofutala, me je res ful skrbelo v zadnjem tednu, ker s težo nismo nikamor prišli.... sem pa sedaj tudi spremenila režim prehranjevanja, prej je jedla na 3 ure, sedaj jemo na 4, vmes pa dobi kak priboljšek ( piškot, željica, jogurt, puding .... po malo) in upam da bo boljše .... aja, pa sirup apetito sem kupila, naj bi spodbujal tek .... 
Ne morem vrjeti kako hitro mi je čas minil. Sploh mi ni za v službo iti nazaj. Pa drugače nisem tip ženske, ki bi lahko bila samo gospodinja. Ampak saj glede na situacijo, je menda razumljivo tole moje stanje. Mah saj bo. Ko enkrat noter padem bo bolje. 
Ne vem, kako mi bo uspelo v takem stanju s.p. financirati. Huh, bom počakal kakšne tri mesece, da vidim, kakšni bodo prihodki, sicer pa mi ne bo ostalo drugega kot vse skupaj zapreti. Očitno bom tudi morala resno začeti iskati novo službo. Jao, pa taka pomlad... 
. Jaz sem seveda tudi čisto shirana, ker nimam več treh šlaufov okoli bokov. Eh, kaj čemo. 
...) in me dajejo hormončki sto na uro! 
. Nič kaj spodbuden italijanski začetek. Moj se še drži. Čakamo, da tudi njega zvije, ali pa je bolj odporen od mene. Mala sicer še vedno nič noče jesti. Sumimo pa tudi zgornje zobke, ker si jih ves čas nekaj riba in me grize v roko. Takle mamo. 
