|
RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med brato... 13.2.2013 9:25:53
|
|
|
|
ronja
|
in veš...mogoče se ti bo zdelo čudno, ampak nekako se da kar dobro ločiti kdaj otroci vriskajo in upijejo od sreče in kdaj imajo fajrunt...to celo jaz opazim pelin, lej, lahko zafrkavaš kolikor hočeš, jasno, da vsi ločimo, kdaj se zabavajo in kdaj kregajo, gre pa lahko eno in drugo skozi ušesa - verjemi;). O tem govorim. Da si lahko malo zmatran od samih decibelov, potem se pa še 1x skregata in maš vsaga poln kufer, čeprav otroci niso nujno neobvladljivi... Lej, če ponazorim, kaj mislim: ko sem šla z malimi na S. sistematski, ko je bil še čisti dojenček, se mi je v čakalnici zdelo, da sem grozna, da se samo derem na njiju, da ju samo priganjam in jima težim, da mi nič ne gre... In potem je bila zraven ena mama z enim otročkom in me ves čas gleda in si mislim, da si verjetno misli svoje ... Potem mi pa reče, da nas je veselje gledat, kako nam vse laufa, da ona svojega ne more tako na izi zrihtat... No, meni ni bilo nič jasno, meni se je zdelo, da smo bili čisto razštelani... Ampak od zunaj je pa čisto drugače zgledalo (se mi je slučajno to potem ponovilo še v parku, tako da očitno je res bilo drugače kot sem se jaz počutila). Hočem rečt, da se včasih počutimo čisto nesposobne in grozne, pa ni nujno tako hudo. Ker sem metulčicina fanta slučajno videla, pač nisem imela občutka, da ne bi imela nobene avtoritete nad njima in je to lahko bolj njen občutek nemoči, ker pač posluša to dretje in se ji že včasih malo meša od tega. Vendar če se ona spravi in zarohni, sem 100%, da je mulca ne bi zignorirala. Samo včasih pozabi na to. Saj se vse včasih vprašamo: pa kaj delam narobe, da se kregajo? Potem pa ugotoviš, da sta se kregala 1 dan, ko si bila živčna že zaradi nečesa tretjega in se ti je vse skup zdelo grozno, v resnici pa sploh ni tako hudo. Gotovo pa se dogaja tudi obratno: da ne vidiš, da je hujše, kot misliš. Težko pa prek foruma vemo za gotovo, katera varianta je - meni se zdi, da velikokrat stvari vidimo bolj črno kot so. Na tisti osovraženi temi o otrocih doma smo mame dostikrat pojamrale, kako nam ne gre, kako so otroci razturjeni itd... In potem smo se naspale in naenkrat ni bilo tako grozno;). Hočem rečt, da kot lahko ne vidiš problema, lahko vidiš tudi, da je večji, kot je. Pred izpitom sem vedno mislila, da nič ne znam, v glavi sem imela kup reči, ki bi jih morala vedet, pa se nisem spomnila dovolj dobro... in potem sem pisala 10. Objektivno torej očitno le nisem tako slabo znala... In tu tudi mislim, da je razlog, da se tolikokrat zapneš z ljudmi tu gor - ne zaradi iskrenosti, ampak zato, ker vedno vidiš najbolj črni scenarij - da sta mulca čisto nevzgojena, da je šmirglata 5%, da nima avtoritete in da bosta, ker tega ne vidi, začela vedno bolj pogosto drug drugemu prebijat ustnice in se tepst in da bosta tepla še v vrtcu in drugje (kjer sta zaenkrat pridna), itd... Kar pa ni nujno res. Tako kot si videla pri nas in čežani, da imava strašen red in rutino, kar je milo rečeno hecno vsem, ki me v reali poznajo . Rutino, kolikor mi je uspe furat, sem uvedla zaradi tavelike, ker se tako res počuti bolj varno (tamala ne). Včasih ko pišeš, imam občutek, da si 100% prepričana, da poznaš situacijo tistega, ki piše, veliko boljše kot on in da niti malo ne zaupaš somamam, da mogoče pa ipak vejo, kaj delajo in da delajo morda kaj zato, ker imajo svoje otroke rade in so videle, da to rabijo (eni mir, drugi ustvarjanje, tretji divjanje, različni so in različne faze majo). Saj tako strašno neumne pa tudi nismo samo zato, ker nismo študirale vzgoje;). Tudi sama sem recimo čežano dojemala čisto drugače, zelo urejeno in po reglcih, ko sem jo na začetku brala in mi je bilo vse skup mal "too much", zato sva se tudi enkrat zadebatirali, samo da nama je ratalo prit malo dlje od vlečenja vsaka na svojo stran, ker sva si pač obe čisto res želeli razumet ena drugo. Še vedno se marsikje ne strinjava, ampak vseeno se mi njeni otroci nič ne smilijo in obratno, kolikor vem. Tebi pa se vedno smilijo vsi otroci, kjer starši ne delajo točno tako kot ti: če ne grejo vsak mesec na govorilne, potem njihovi otroci strašno trpijo v šoli (mojadva nista šla nikoli na govorilne in meni je bilo čisto ok v šoli), starši, ki otroka ne dajo k verouku, ga prikrajšajo za duhovnost (kot da je samo en način), starši, ki ga dajo, ap ne upoštevajo vseh navodil tamkajšnjega župnika tudi, starši, ki ne popenijo, če se mulca skregajo, bojo meli nevzgojene otroke, starši, ki dajo pred igralnico otroku 3 lupčke namesto enega, motijo delovni proces, pa tudi če so vrata igralnice zaprta, itd... Skratka, malo potenciraš vse skupaj... IN zato se ljudje potem dostikrat ne najdemo v tvojem pisanju, ker je tako zelo drastično in ker večinoma naše napake ipak nimajo tako drastičnih učinkov. Kar se male nasilne prijateljice tiče, če bi dobro brala (kot vidiš, se ti vseeno izmuznejo pomembne info;), sem povdarila, da to ni bilo v vrtcu, naše vzg. so res fajn in lepo učijo otroke, vsaka ima drugačen sistem, ampak dokler sistem dela, mi je ok. Na srečo imam tudi take otroke, da se v pretepe ne zapletajo, tako da niti ne vem tako dobro, kdaj se pojavljajo problemi, zvem posredno na roditeljskih in včasih od mam ali vzg., ki kaj pojamrajo. Hočem pa rečt, da če avtoriteta zataji (mama, vzg., kdorkoli), da je pa vseeno prav, da se otrok brani. Ker kolikor slišim, se vzg. zelo trudijo reševat te konflikte, vendar v OŠ v podaljšanem bivanju to ni več čisto tako... Vmes je pa pol leta...
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|