 |
RE: Nenehno drazenje, kreganje, ... med brato...
10.2.2013 9:42:16
|
|
|
|
pelin
|
Liiliana, zakaj obračaš moje besede okrog?Ali v svojem svetu resnično ne razumeš kaj ti človek želi povedati? Od kje ti to, da lahko človek izraža svoja negativna čustva le na fizičen- telesno agresiven način?Kje sem rekla, da je treba otroško jezo, nestrinjanje, drugačen pogled na situacijo....tumbat nazaj...prikrivat?Ves čas poudarjam , da je otrokom le treba dopovedat...jim omogočit, da razumejo, daizražanje negativnih čustev naj ne bi potekalo preko udarcev razbijanja, fizične sile ( tako kot izgleda si to predstavljaš ti), temveč se da to tudi drugače oz. je za kulturen medčloveški odnos v družbi to potrebno....Da pa to ne poteka tako, je krivo razmišljanje ki je podobno tvojemu...o vsem tem primanjkljaju očetove vloge v skupini, družbi....na sploh smo že večkrat debatirali in tudi večkrat si ti vlekla na en konec jaz pa na drug....meni se na splošno ne zdi sporno to, da v družini manjka očetovske vloge zato, ker bi le tako otrok ob igrivem pretepanju z njim le na tak način izrazil svoja negativna čustva....meni se zdi, da se to da tudi drugače in v drugih dejavnostih, kjer se lahko brez fizičnega nasilja oče tudi čisto lahko vzgojno pokaže....meni je večji problem vloga mamice, ki obupuje, da se ji deca kregajo in cufajo, po drugi strani pa jo zgasne k sosedi na kofi, da se ji ne odpelje...ali kar je še bolje...da se tolaži, da če se šolarji, najstniki...med sabo garbajo...da je to pač ena faza...pa da so to oni tudi delali ...
Ja, samo vedno bo obstajal eden, ki je šibkejši in eden, ki je močnejši.....in vedno ne bo starša ali vzgojitelja ali učitelja zraven.....kaj pa potem.....?
Mogoče mu bo pa ( v mojem primeru) padlo na pamet, da bi se bilo o konfliktu pametno pogovoriti, tako kot smo se o tem pogovarjali doma....v tvojem primeru, pa bo kljub temu, da je šibkejši, še vedno rinil v tepež, pa čeprav bo tepen, ker je dobil doma pač vzorec, da je tak način ustrezen...In bo v bistvu prenehal zato, ker jih bo fasal in ne zato, ker bosta z vpletenim rešila konkretno dilemo, ki je v bistvu vse skupaj pričela...In iz tega najverjetneje ne bo potegnil nauk, da se pretepanje ne izplača, temveč bo potuhtal , da se ne splača spravljati na močnejše, šibkejše pa bo še vedno z veliki veseljem namahal...
Jaz v nobenem postu mater, ki so se javile tu gor, nisem zaznala elementov fizičnega nasilja oz. psihičnega maltretiranja.....ne vem potem zakaj si sploh začela govoriti o fizičnem nasilju in pshičnem maltretiranju, če je bilo govora samo o pričkanju med sorojenci..
no, 3 min kasneje je sledilo kreganje, ki se je koncalo tako, da je starejsi z glavo (nenamerno, ker sta se prerivala) mlajsemu z glavo razbil ustnico in je seveda bilo vse krvavo. mislim - pa a se zjutraj ne moreta teh 20min brez kreganja?!?!?
no...ni treba daleč iskati...kar takoj v prvem postu ga je zaslediti..psihično pa se vleče tako ali tako ves čas...to, da silijo tamali v ta večje...to da so mamice na koncu z živci...to da je "treba "pobegnit iz stanovanja, da se ti ne zmeša...to zame ni noben piknik...to je zame psihično nasilje.......zakaj sem sploh začela pisati o tem...''''''''Ker je skoraj v vseh postih ista fora....vse nekako čakajo na magični trenutek v razvoju, ko se bo to pač nehalo...Le Ronja je napisala v smislu, da se je treba v to nasilje, kakršno koli je , malo poglobiti, iskati vzroke...otrokom poskušati pokazati druge načine reševanja konfliktov in ne le tega ki ga očitno v veliki meri izvajajo sedaj...
Ni jih treba ustavljati, da čustveno reagirajo, ne vem jaz tega nikoli nisem razumela, zakaj otroku ne smeš dovoliti, da izrazi svoja čustva, zakaj ti mora biti kot staršu nerodno, če dete v javnosti joka, se dere, ali celo vrže na tla, zakaj bi otroka moral učiti, da se to ne sme, saj otrok ne more na enak način izratiti čustva kot 30 letnik......
In kdo pravi, da je treba otroke ustavljati, če čustveno reagirajo???Tega jaz nisem nikjer zasledila....osebno sem rekla le, da jih je treba pri tem usmerjati in učiti, da se da čustveno izražati ltudi drugače in ne le s kolom po glavi...in to lahko razumejo daleč prej kot pri 30-tih..o prepovedi joka ni bilo nikjer govora....
in običajno, vsaj po moje, če otroku že od malega dovoliš, da čustveno reagira, ne bo pretepal šibkejših od sebe, se ne bo spravil v osmem razredu s pestmi nad učiteljičin noseči trebuh.....če mu dovoliš izraziti tako "pozitivna" kot "negativna" čustva, tega ne bo počel....samo mi jih pa učimo, učimo, tako "pozitivnih" kot "negativnih" čustev....ker edina prava vzgoja je danes ta, da se otroka usmerja......tudi na čustvenem področju in pri izražanju čustev.....in če se dva brata pri 5 letih vsaj 10 krat zravsata, stroka to poimenuje že medvrstniško nasilje in ju usmeri na strokovno pomoč k specialnemu delavcu.....če ne bi bilo tako žalostno, bi se človek še smejal temu.......
Lili...to je medvrstniško nasilje veš....ne niju ni potrebno usmerjati k specialnemu pedagogu....vsaj za enkrat ne...potrebno je usmeriti miselnost staršev....in prav imaš ...žalostno je...In to ni vzgoja od danes....kaj pa misliš, da so bili tisti grdi pogledi dedov, od katerih te je minila trma in jezikanje? Kaj pa misliš, da so bile prastare fore o obljubljeni šibi? Vse to je bilo usmerjanje v vzgoji h kateri spada tudi izražanje čustev....in kot sem že rekla in ponavljam...nihče ne pravi, da je pravilna, da otroke učimo zatirati negativna čustva....pravilno je, da jih znajo kulturno izražati....veš med nekontroliranim izražanjem čustev ter čistim potlačenjem v svojo notranjost je še nekaj vmes....to vmesno noto se da zaznati, naučiti, ponotranjiti z zgledom, ...
In ker ti gre moje jezikanje v nos...to ni posledica tega ker so me v otroštvu sto na uro tlačili dol ali pa obratno...pustili, da sem jezikala po dolgem in počez....to je eden izmed mojih načinov izražanja negativnih čustev...in pa pozitivnih, kadar je situacija takšna....pišem....že od nekdaj....bolje to, kot kričanje ali celo batine....berejo le tisti, ki jih zanima...
Pa še za Metulj...ker jo bo verjetno kap, ko ( če) bo prebrala moje čreve....ne gre tu zate in za tvoje otroke v prvi vrsti...ti si le opisala pojav, ki je res dokaj pogost doma....s postom si tako ali tako dala vedeti, da se ti tako ravnanje otrok ne zdi ustrezno....k pisanju tegale me je spodbudilo mnenje nekaterih ostalih, ki so kar tako....mimogrede...zamahnili z roko...češ kaj se sekiraš...to je ja nekaj normalnega...bo kar samo od sebe minilo....verjetno si že sama ugotovila, da samo od sebe ne bo....da če jih pustiš da se garbata, nasilje le narašča in ne popušča....da so vmes mogoče res kakšne mirnejše faze...samo vedno znova se bodo te agresivne reakcije vračale v hujši obliki, ker bosta fanta pač močnejša...vse dokler jima pač nekdo ne bo nekako dopovedal, da se tone pelje tako...
< Sporočilo je popravil pelin -- 10.2.2013 9:57:30 >
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
pa sva danes cisto normalna... 
ja in učiteljica mu je najverjetneje prav nastavila svoj nosečniški trebuh pod nos.... 
vzgoja za odgovornost! mene tole nese, ko hočem takoj zgladit konflikte v katere se zaplete moja skoraj 2,5 letnica, ko pridejo k njej prijatelčki na obisk... verjetno nočem, da bi izpadla kot sebična punčka (ali pa jaz kot mamica, ki ne zna prav vzgojiti hčerke, da bi rada posojala igrače??!!) in potem, ko noče delit igrače običajno napačno reagiram (ji reče, da MORA deliti - pa v resnici sploh še ni čustveno pripravljena na to)... delam na tem!! 
