|
RE: VRTEC, JASLI v razmislek 19.10.2012 17:14:14
|
|
|
|
Tutan
|
IZVIRNO SPOROČILO: LuLu IZVIRNO SPOROČILO: pelin IZVIRNO SPOROČILO: LuLu Potem ti žive RR-ovke postanejo bolj pomembne, kot forum sam. Tudi tebi želim, da koga v živo spoznaš, znaš biti presenečena, koliko dobri in zanimivih ljudi je na drugi strani računalnika. Lulu...sem ti že zgoraj napisala, da smo si ljudje različni....osebno rada sodelujem v določenih debatah na tem forumu, ki so mi zanimive in ne morem pomagati, če so tebi dolgočasne in izpod kritike...Prav tako te odbija moj strupen način , tako kot mene dostikrat tvoj ...pa vseeno ne bom na tvoji temi oz. tam , kjer mi je tema nezanimiva tolkla po ljudeh, ki pa jih je tema pritegnila....raje sploh ne bom gor...je drugih , meni bolj všečnih tem zadosti....prav tako mi niti pod razno ne sede vabit neke RR-ovke na kofi, ker tudi te potrebe ne čutim, ker mi je všeč takšno virtualno poznanstvo....Tebi pa očitno to veliko pomeni in go for it. Meni je dovolj da vsake toliko časa s temi virtualnimi " prijatelji "poklepetam, izmenjam mnenja....kavico pa rada spijem s takimi zaresnimi, ki jih raje vidim v reali...Pa tudi malo staromodna sem glede teh prijateljstev....imam jih kar nekaj in vsi me morijo, da si vzamem premalo časa zanje in hkrati zase in ko se naveličajo klicarit in poslušat moje izgovore o pomanjkanju časa...pridejo kar sami ....so pa to takšni, ki ji večino poznam že skoraj celo življenje ali pa res kar dolgo življenjsko obdobje.... Zadnji boldan stavek se mi zato nekako žalostno bere veš....verjamem, da znajo biti tele določene RR-jevke res super punce, samo človeku se nekdo kar nekako zasmili, če mora na tak način iskati prijatelje... Enostavno ne veš in ne razumeš... Večina teh poznanstev zadnje čase se je zgodilo iz razloga radodarnosti. Kolegica je nekaj potrebovala in ja sem čutila potrebo in sem morala tudi na RR. Ni mi dalo mira, da ne poskusim še tukaj, če se da kako pomagati, ker vem, da so se RR-ovke velikokrat izkazale z dobrodelnostjo. In ja, uspelo mi je dobiti čisto vse, za kar sem prosila, od bele tehnike, oblačil in tudi denarja. Ko ti kolegica v solzah skoči v objem in te skoraj zaduši od sreče, ko ji to dam dalje... ja, moralo se je tako zgoditi. Seveda pa take zadeve osebno prevzamem, da lako takoj izrazim hvaležnost in spoštovanje in z veseljem spoznam to osebo. Takih okoli človeka nikoli ni preveč. In ja, imam še z nekaterimi stike, si hodimo na obiske, na kavo in se naši otroci skupaj igrajo, ker smo pač ugotovili, da si tisto dopoldne nismo vse povedale, kar si imamo. Nova poznanstav... kaj pa je narobe tukaj? Tudi srečanj leta 2013 se veselim, ko se bomo zbrale in tekle ali pa le govorile o teku. To pa bo iz čiste zabave. Kaj pa je spet narobe s tem? Samo ti veš razloge, zakaj se z nobeno ne želiš v živo srečati, jaz sem ti svoje napisala. Se ti še vedno smilim? Ploskala mi ziher ne boš, to vem Tvoj način pisanja pa mi ni strupen. Karkoli drugega, strupen pa ne. Nobena tema ni glih dolgočasna ali izpod moje kritike, (ene so "samomorilske", to včasih napišem) mi pa razvoj teme in komentarji včasih postanejo. Lulu, jaz te globoko spoštujem zaradi tega. Jaz nisem za te dobrodelne finte, sploh potem, ko vidiš sosedo, ki je mimogrede nekje visoko pri Rdečem križu, da nosi točno tisti plašč, ki si ga nesel na RK zaradi tega, da bo nekomu bolje/lažje/da ga ne bo zeblo. Malo sem jaz pisano pogledala, malo po ona, ko sem ji rekla. Kaj je naredila s tistim, mi ni mar, ampak, da se gremo pa že tako, je pa boleče. Zato, karkoli dam - dam tako, da vem komu dam in da vem, da bo to v pomoč. Si že slišala za tiste bele zapestnice? Ko narediš nekaj dobrega, jo daš naprej? Kakorkoli, tole sploh ni bil point tele debate in na koncu tistega, ko si ti rekla, pa ko sem jaz rekla, pa ploskanje in priklanjanje in prerekanje, sarkazem, ostrina. Point tega je bil, da ljudje ne moremo vedno na istem bregu stat. Pomembno je, da smo si nasprotnega mnenja, da poslušamo in poskušamo doumet sogovornika. Da smo kritični in da kritično presojamo. Sistem ovc nas je že daleč pripeljal - daleč tja, kjer si nihče ne želi bit. Še vedno trdim - razumem Pelin in njen gnev. Ker priznam, tudi mene včasih malo stisne, ker točno vem, kakšne pogoje imajo recimo eni znanci, pa mi veselo reče, da oni imajo pa vse zastonj (celo kosilo!!! v šoli!!! za oba otroka), samo zato, ker je tipica nagruntala, da od države dobi več, če sta na papirju ločena, ona pa brezposelna. Pa se še ti pohvali, da je nahecala dva znanaca, da sta šla za priči na CSD. Pa dobro, a vam je to normalno? Samo sem toliko družbeno solidarna, da podpiram to packarijo in jih ne prijavim, porkamotorka! Saj vem, ampak ko te grize - grdo bom zdaj napisala: Ne moreš biti taka ****. Pa bi mogla bit - to mi pa pravi tisti glas razuma. Ni! Zato bi jaz vse prejemnike DSPja spravila vsaj na 4urno družbeno koristno delo - mal brusit kakšne mostove, mal jih pobarvat, spravljat kako listje v parku, koše popraznit, pobirat smeti, v sezoni dat kakmu kmetu pomagat. Pol pa zapravljajte naš denar (v končni fazi je naš denar, kajne?Naš - družbeni!) Tisti, ki ta denar res potrebujejo, bodo z veseljem to tudi počeli, da prebrodijo krizo, tisti, ki ga pa ne, se pa v to niti slučajno ne bi spuščali (vsi mamini sinčki, ki so po končani šoli še dve leti v lastnem gospodinjstvu pri lastnih starših v svoji sobi z tisto posteljo iz mladinskega programa).
|
|
|