ursonok
|
Živijo, Uršika, samo da si v redu!!! Grozni so tile izcedki ... Ampak če MV drži, ni panike. Milsim, da je šlo ziher za kakšno vnetje in bo vse ok. Tudi jaz krvavim po SO, ampak to v vsaki N. Ni prijetno, itak se slabo počutim (psihično) zaradi tega ... Raznih "popadkičev" pa načeloma nimam. Zanimivo pa je, da so ti rekli, da počivaj, glede na to, da imaš MV v redu. POčivanje načeloma nič ne pomaga, če si zaprt. Ampak ok, zgleda vsak dohtar nekaj po svoje. Delaj tako, da se boš ti v redu počutila. Jaz priznam, da bi me to, da bi morala ležati/počivati in ne telovadit, pahnilo v totalno depro!!! Jaz ne morem brez plavanja, lazenja okoli, orbitreka, nošenja tamalega v ruti ... Eeeeh. Res sočustvujem s tabo! Zdržala boš pa itak do 37. tedna!!! Zoja, tale ob 5h zjutraj z zgodbico me je res nasmejala Pri nas tamalo hočemo navadit na branje zgodbic, pa ful ne mara - res čuden otrok! Ona bi raje risanke. Pa jih nikoli ni gledala veliko, imamo vse pod kontrolo, zvečer eno ali dve kratki, to je vse. Televizije sploh nimamo! Ampak knjige ji niso blizu - čudno, čisto nič po mamici Tako da če bi mene zbudila ob 5h, da bi zgodbico, res ne vem, kaj bi - morda bi bila celo vesela Abel je čisto drugačen, navdušen nad knjigami, lista svoje slikanice, gleda slike, kaže s prstom in ful govori zraven. Ta bo moj tip! Glede brcik jaz sem včeraj mislim da ugotovila, da se je tamala obrnila! Upam, da imam prav ... Ker me ful brca v želodec in rebra, dvomim, da bi me tja boksala. In nič več ni pritiska na mehur. Če se je res obrnila, jaz tega nisem nič kaj posebej čutila. Sem pa zelo vesela Čez malo manj kot 2 tedna imam pa UZ!!! Bom že v 32. tednu, uf. Dojenje na Pojskem v porodnišnica so ful teroristi, vsi morajo dojit, flaše nočejo dati, ne pustijo, to je cel tabu. Meni je bilo dvakrat sicer ok, ker sem imela mleko, joškice nič bolele, otroci lepo sesali, skraka, vse super, je bilo pa grozno gledat punce, ki se matrajo, otrok se dere cele noči, sestre ga pa nočejo nahranit (ali pa ga hranijo na skrivaj, da ne bi "šef" videl). Res čudno. Ok, štekam, da je dojenje kao najboljše, praktično itd., ampak če ne gre, ne gre. Glede tega mi je boljši španski pristop - tu na forumu kar nekaj punc že zdaj trdi, da ne bodo dojile sploh! Ali je to dobra odločitev, ne vem, se ne bom v to spuščala, ampak zdi se mi ok, da se ta odločitev spoštuje in da to porodniškega osebja nič ne briga. To je res intimna stvar, povezana s fizičnim, sploh pa psihičnim zdravjem ženske. Jaz sem glede tega še vedno paranoična, ker sem zaradi netolerance laktoze vedno nehala dojit zelo kmalu, pa je patronažna vedno z očmi zavijala. In se počutiš kot zadnji kreten. Zdaj sem si rekla, da bom vse "u izi" tejkala . Dojila bom, po parih tednih, ko se bodo spet začeli problemi zaradi laktoze, zadevo ukinem. Brez slabe vesti in drugih psihiranj. Če bo šlo tako, ne vem, bomo videli. Res bi rada, da se ne bi ozirala na druge, se zaradi tega sekirala, kakšna mama da sem, pa zakaj raje nisem drugačna. Sicer nimam takih problemov, a po porodu so hormoni odklop in se sploh ne morem kontrolirat Nasploh se malo bojim poroda - predvsem zato, ker sem že zdaj utrujena in ne vem, kje bom zbrala vso energijo za rojevanje - ziher se bo spet začelo zvečer oziroma ponoči, se pravi takrat, ko še stati nisem več sposobna ... Pa potem poporodnega obdobja in tiste mini-depre ... Eh, komaj čakam, da bo mala strara kakšnih 6 mesecev ...
|