Oreh na komando prileti, da rozi menstro zaželi.
sporoči, če deluje, ker začaram še pol rezultate za polulano sredo!!! go, go girls!
Kako je to zanimivo, da imamo vse prav identične misli in občutke glede te nepravičnosti kdo in kdaj bo postala mama. Še sreča, da vedno potem posije sonce!
In najlepše pri vsemu je, da vsaj me druga drugo povsem razumemo. Se pa strinjam s curly, da je dosti lažje, če ljudje vedo, seveda po eni strani, ker ti potem ni treba zbirati še energijo za ne vem kake izgovore in nasmeške.
Če ve 10 ljudi, se bo 1 našel, ki ti želi še naprej slabo, 2, ki se jima jebe zate, ostali bodo pametno molčali in čestitali, ko bodo videli trebušček in če te že en vpraša kako si pa ti? je to zelo blagodejno. Vsako nosečnico vprašajo, kako si, kako si, a se boš sem vsedla, a se ti kadi preveč v obraz, a ti gremo po jagode, a res sladoled si si zaželela, eto šibam po njega...? a, mene kdo kdaj vpraša, če mi prinese vesoljsko ladjo za strpat
na Mars, ko imam
(helenčica sej me poznaš, vedno moram neki šimfat, zato si tega ne jemlji k srcu), a kdo kdaj vpraša na kakem pikniku, razen bližnjih seveda, kako si pa ti, ker ne moreš zanosit? Jaz mislim, da se je treba o tem pogovarjat tudi z drugimi, na le z našimi dečki in na forumu, življenje je prekratko, da 2, 3 leta živiš iz meseca v mesec, od O do
(kdo se oglaša). In pogovor pomaga. Ne vem kako ste ve, a jaz bi se psihično požrla, če bi morala te stvari sama pri sebi premlevati, recimo da v službi ne bi nihče vedel.
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
En dan gor al pa dol. Do srede ni tolk daleč kot do četrtka. 
Jaz se tolažim s tem, da čez vikend ne bom imela toliko časa razmišljati o plusku/minusku, potem je pa že ponedeljek in sta samo še dva dneva do srede. 
. 
. 
. Bomo videli, kaj nam drug teden prinese! 
. 
ti pošiljam. Verjetno ne pomaga prav veliko, vendar povsem razumem, kako se počutiš. Nama je prvi sin ratal v prvo, povsem nenačrtovano. Zdaj ko pa res želiva še enega, pa kar ne gre... Oz. je ratalo, potem je bil pa SS. Saj ne vem, a sem jezna ali žalostna... Pa še kar naprej dobivam povsod vprašanja, kdaj bo pa drugi, a si že noseča... 
. Sem vso voljo izgubila in me sploh ne mika lulat. Znakov nobenih, tudi občutkov ne, tako da bo treba it v nove boje.
Včeraj sva taščo in tasta peljala na testno vožnjo na bled in, ko pridemo tja, smo šli na tortico in tam seveda neki družinski piknik in ogromno folka, seveda sami vozički, nosečke, mamice z dojenčki - mislim, jaz sem prav rekla mojemu - kot bi se nekdo delal norca iz mene! 
8 po ss....kdaj bo že konec tega mučenja? 
