|
RE: Avgustovke, kje ste 13.2.2006 15:32:18
|
|
|
|
violinski
|
Jaz bi rada zdej še povedala en par besed o hrani in pediatrih. Moja pediatrinja je neverjetno striktna zagovornica izključnega dojenja do 6m in to toliko, da ko sem imela Lano, sem se od nje nalezla (seveda, prvi otrok, nobene izkušnje) in stežka stežka stežka začela dajat par žličk miskanega sadja že pri 5,5 m in potem počasi naprej. Seveda je uvajanje ob vsakodnevnem izgubljanjem živcev lepo steklo, po reglcih, tako kot knjige hočejo. Ko smo prišli do vseh obrokov, razen zjutraj in zvečer (zvečer se je dojila do 9m, zjutraj pa še do 11m), mi je naredila predavanje, kako se mora cela družina prilagoditi njenemu načinu in urniku prehranjevanja - pravilno, večkrat na dan po malem, samo zdravo hrano, piti samo vodo, nič kej preveč sladkega..... Sej je delovalo, moram reči. Lana jé zelo lepo, čokolado sem ji prvič dala potem, ko je imela že zdavnaj eno leto - pravzaprav jo je prvič jedla prav dva dni po svojem RD v vrtcu, ko so z njo potresli jutranjo pšenično kašo ... Danes ima čokolado zelo rada, ampak več kot pol kinder jajčka ne more pojesti, do sladkega ji ni preveč, vse poplakne z vodo, marmelada ji je presladka, sirup proti kašljanju ji je presladek, ves čas pije vodo, ko pije sok, ki ga ima sicer zeloooooooo rada, ga vseeno poplakne z vodo.... Pri kosilu celo juho poplakne z vodo , vedno vlači svoj športni magični lonček s sabo, razen v vrtcu ga nima in ko pride ven iz skupine, takoj najprej vpraša za vodo in je spije pol lončka, medtem ko jo v vrtcu silijo z nesladkanim čajem, v prepričanju, da če bo pila, preden bo jedla, potem sploh ne bo jedla. To je še stara doktrina, se spomnite, nam niso nikoli dovolili pri pred hrano. Ona je pa ful dober jedec in tudi če bo spila pol litra tekočine, bo še vedno pojedla celo kosilo.... in tako dalje in tako naprej. Aljoša je čisto drugačen. Čeprav je bila Lana pri pridobovanju kg vedno na spodnji meji, je Aljoša tisti, ki se mi zdi, da je ves čas lačen, hrani se na tri ure (Lana se je na štiri), veliko poliva, kg in cm pridobiva po učbeniku (samo tisti mesec, ko je bil v bolnici, jih je manj), ... in čeprav je njuna pediatrinja tista, ki nam je delala predavanja, kako uvajat hrano pri Lani, je za Aljošo rekla, da če opazim, da je bolj lačen (pri 5 mesecih) naj mu kar takoj začnem dajati sadje in zelenjavo, naj raje dam to kot pa prilagojeno mleko. Jaz sem zaradi takih izkušenj kot jih imam z Lano hotela še malo počakati, ko pa sem začela uvajati, sem ugotovila, da sem začela prepozno. Aljoša je tretji dan že zmazal celo jabolko, prvič, ko sem mu dala banano, je pojedel celo..... Praktično nisem nikoli uvajala 'na žličke'. In tako sem opazila, da sem ga pokronala, da nisem že pred vsaj enim mesecem začela z večerno kašico, ker se je Aljoša zbujal na tri do štiri ure (no, če se spomnite, on se ne zbudi, samo jamrat začne od lakote in potem ga priklopim, se v spanju nahrani in spi dalje). In pediatrinji točno, brez laganja povem, kako to gre. In se mi zdi tako prav, ker prirejanje resnice bi bilo slabo za mojega otroka. Nimam čisto nič slabe vesti in sem tista, ki najbolje ve, kaj moj otrok potrebuje, pediatrinja pa naj mi svetuje in brez veze se mi zdi, da bi me kregala - če sem karkoli naredila narobe, mi pové zakaj je bolje tako in ne drugače. Tako mi je recimo razložila, zakaj ne mara, da se otroku daje citruse pred 1 letom in ravno tako jagod - ne zato, ker bi bili alergeni, ampak ker so polni pesticidov in fungicidov in to lahko zeloooooo škodi otrokovi prebavi. Ravno danes sva spet govorili v zvezi z njegovim driskanjem in sem ji povedala, da Aljošo učim piti čaj (drugače je STRIKTNO VODA, če se še spomnite iz predavanj šole za starše) in ne samo, da ni imela nič proti, še pohvalila me je, saj je pomembno, da Aljoša dobi čimveč tekočine, TAKE KOT JO IMA RAD, da čimveč popije in pojé, da se mu ne upre hrana in pijača. Se pravi, da tudi pediatri niso bavbav, razen če jim je kdo že zjutraj stopil na kak žulj in najbolj brez veze je njim prikrivat stanje otroka, saj če morajo ukrepat, nimajo vseh resničnih podatkov. Vam želim, da imate vse tako pediatrinjo, kot je moja, ki ji resnično gre najbolj za zdravje in dobro stanje 'njenih' otrok. Vem, da pišem precej zmedeno, se opravičujem, ma upam, da je dovolj razumljivo, kaj sem hotela povedat. Po glavi mi gre namreč miljon stvari, ki bi jih rada povedala hkrati in prsti prepočasi tipkajo, pa sproti pozabim, če sem hotela še na kaj opozoriti.
< Sporočilo je popravil violinski -- 13.2.2006 15:34:58 >
|
|
|