Marelica
|
Pozdravljene , po dolgem času iz moje strani... Moram priznati, da že celo uro buljim v ekran in berem vaše poste, pa mi je uspelo komaj na 23. stran priti. In ker se mi mudi (kot običajno), si bom napisano shranila na ključek, jaz pa se vam na kratko oglašam. Da ne boste preveč pozabile name in da ne boste mislile, da sem jaz pozabila na vas. Božične praznike sem lepo preživela, novoletne pa sem prekašljala in prečajčkala - sem imela res trdovraten prehlad, čeprav na srečo nič vročine. Pa še glava me je dva dni bolela in nisem upala vzeti aspirina (lekadola pa nisem imela). No, zdaj sem se že spravila k sebi. Detece je živahno kot le kaj. Ne spomnim se več, katera je napisala, da ji "leze po trebuhu" - in se mi je zdel tako posrečen izraz, ker se res tako čuti, da tudi sama to citiram. Glede na brce in premike se mi zdi, kot da v trebuhu večinoma leži povprek. In ravno to je razlog, da v postelji težko najdem udoben bočni položaj, ker mi začne ful brckat in se zbojim, da ga bom poležala . In ja, tudi najino dete je pravi ponočnjak in jutranji zgodnjež, ki svoji leni mami ne pusti spati - tako da se včasih nalašč stisnem k možeku, da še njega malo nabrca . Če odštejem prehlad, na srečo nimam drugih nevšečnosti. Aja, Fe - dodatke jemljem in sem ful vesela, da je v obliki slastnega sirupa in ne ogabnih tablet. No, sem pa skoraj pozabila, da na čase vsakih 5 minut tekam na WC, pa zaradi kašlja mi je že ušla voda - zelo neprijetna zadeva . Imena ste večinoma že vse obdelale, pa naj še jaz izdam najin izbor: za punčko Katarina in za fantka Dominik. Sva se z možkom kar hitro odločila, brez velikih premlevanj. Očitno imava enak okus, kar se tega tiče. Drugače pa dete še pridno skriva svojo skrivnost med nogami, čeprav me na vsakem UZ daje velik firbec. Danes se grem V MB zmenit za materinsko šolo. Ksenija, ti bom kar tukaj napisala, da Ptuj pri nama odpade, ker nama je preveč iz poti. Moj mož namreč dela v MB in bova vzela tak termin, da bo po njegovi službi. Tako da škoda, čeprav sem se ful veselila, da bova hodili skupaj. Da ne bom preveč dolgovezila, se zdaj poslavljam. Pošiljam vam zlati sonček, ki je ravnokar pokukal skozi okno. Pa čim manj nevšečnosti in čim več nosečniškega veselja vam vsem želim.
|