Frodo Bisagin
|
IZVIRNO SPOROČILO: chezAnA
Poglej, Frodo. Če se želi nekdo vpisati na gimnazijo, mora imeti dobre ocene v OŠ in če se želi vpisati na fakulteto, mora spet dosegati določeno število točk. (Sploh, če se želi vpisati na medicino.) Zato človek nekako pričakuje, da bodo diplomirani (in naprej po lestvici) obvladali nekatere zakonitosti, ki jih je treba upoštevati pri pisanju uradnih (!) zapisov.
Mislim, da ti to, da je roža ženskega spola, da se napiše dve mizi, da se v eni povedi piše vedno v isti osebi, ne pa da se jo vmes spreminja, ostane. Ni to nekaj, kar se napiflaš in nato pozabiš. Spada pod eno splošno razgledanost. Tega nisem uspela zaznati. Pa ni bilo prvo besedilo takšne vrste, ki sem ga opazila. Mislim, da je petea mislilla s svojimi odgovori povedati nekaj od tega.
Saj ne oporekam potrebi po poznavanju jezika in jezikovnih pravil. Enostavno se mi ne zdi primerno dolocati vrednost necigar diplome iz nevem si ze katere stroke zaradi znanja ali neznanja slovnicnih pravil slovenscine.
IMO je za zdravnika primarno, da je na svojem podrocju dober, za matematika na svojem, za kemika na svojem... za psihologa na svojem... lektorji pa na svojem.
In ja banalne napake se dogajajo, tudi napake v spolu, saj verjetno ves, da je dokazano, da je najtezje opaziti lastne napake pri pisanju saj boljs ledimo notranjemu toku misli in razumevanja in se tezje postavimo v vlogo zunanjenga bralca oz. opazovalca. in ja pri pisanju marsicesa je tok misli taksen, da stavek dozivlja spremembe ze pri samem nastajanju in zato vcasih ne gre skupaj. Zato se predvideva , da se pred uradno objavo zadeve tudi lektorirajo. zato imas za diplomo, magisterij, doktorsko nalogo, clanek.... zahtevo, da je zadeva uradno lektorirana.
Ob zdravnikih, ki komaj znajo dobro govoriti, pa vedno pomislim, da verjetno niso rojeni govorci našega jezika. Ker jih je kar nekaj "uvoženih." Za drugi jezik pa jim gre kar dobro. V vsakem primeru pa je najbolj pomembno to, kako zdravi in ne, kako govori. Zdravnikise med sabo lahko tisto, kar je pomembno za zdravljenje, pogovorijo tudi s svojimi "dohtarskimi" izrazi. Med opis znanj, ki jih morajo imeti npr. tajnice, pa bi jaz vsekakor postavila tudi malo boljše znanje slovenskega jezika.
Enako za matematika, ki pise clanek iz teorije kohomoloških kolobarjev. Pomembno je matematicno znanje in sporazumevanje z drugimi strokovnjaki s področja in ne raven znanja slovenske slovnice. Torej, ce ne zna vsa pravila slovenske slovnice lahko vseeno svojo diplomo krepko uporabi in jo nima samo za gledanje na steni.
Ce lahko strnemo - so poklici, ki naj bi zahtevali poglobljeno znanje jezikovnih in slovnicnih pravil ter poklici ker je to znanje drugotnega (dalec bolj marginalnega) pomena. Vseeno je samo slovenist lahko lektor za slovenski jezik... ker naj bi le slovenisti imeli poglobljeno znanje iz jezikovnih in slovnicnih pravil slovenskega jezika.
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)
|
Natisni
, bog ne daj narečja, čim prej ga dati v angleški tečaj, da ja ne bo imel naglasa in bla, bla, bla. Tudi v tujini se ne pogovarjajo doma v pravilni slovnični obliki, tudi njim šepa slovnica na delovnem mestu. Ne, ampak mi slovenci moramo biti oh in sploh v vsem dobri, ker če nisi, si za odpad. Pred meseci ste na RR popljuvali melanijo knavs, ker govori z naglasom- kak za vraga se ni mogla v teh letih naučit pravilen naglas
ojoj, čista katastrofa in zato ji gre tako slabo
. Mi živimo v tujini, moja angleščina ni briljantna, se pa vse zmenim, drugi tudi nimajo problemov in me zato nimajo manj radi. Moj mož govori z naglasom, ampak je v svojem področju perfekten- koga briga kak naglas imaš ali če ga mal slovnično kiksneš- glavni so rezultati. Imamo tako mešano kulturo v mestu in 10000000 različnih naglasov, jezikov, lomljenje jezika, neznanje jezika.... ampak nikogar to prav veliko ne moti
