|
sonček33 -> RE: Oktobrke 2012 (23.8.2012 9:53:55)
|
Jaz sem pri prvem vzela EA zaradi oči, po nasvetu zdravnika. Porod je trajal 12 ur. Priznam, bolelo ni prav nič, pa še celo umetne popadke so mi dali, ker svojih nisem imela. Se je pa zakompliciralo na začetku in tudi na koncu. Najprej je anesteziolog zgrešil in mi tako predrl duro (kaj vse bi se lahko zgodilo zaradi tega, si lahko preberete/ste slišale na predavanjih o EA). To se menda zgodi v 1%. Torej, porod je potem do iztisa dobro potekal, nič ni bolelo. Potem pa je bilo treba otroka iztisniti, pa nisem čutila nič, nobenega popadka, torej nisem mogla sodelovati. Ker je imel mali popkovino okoli vratu je nastala panika in otroka so izvlekli s pomočjo vakuuma. Prvič ni uspelo, v drugo HB je, ker je bila že panika.
Otrok je sicer imel res na glavipodplutbo še kakšen teden, a sicer je bilo z njim vse ok. Moje trpljenje pa se je po porodu šele začelo. Najprej zaradi vakuuma - prerezana, raztrgana - neomejeno število šivov. A to bi se še dalo preživeti. Posledice zgrešene EA so bile mnogo hujše. namreč edina možna varianta, da posledice niso prehude je, da po zgrešeni EA vsaj 24 ur mirno ležiš na popolnoma ravni podlagi - torej obvezno brez blazine in po možnosti ne ustajaš niti za WC. Meni tega seveda niso povedali in sem že med rojevanjem vstajala iz postelje, mali pa ej ob porodu popil veliko plodovnice, tako da je ob skoraj vsakem gibu v loku bruhal. Ker sem rodila zvečer, sem bila seveda v sobi z njim sama in kot novopečena mamica čisto fertik in zelo na trnih vsakič, ko se je premaknil, zato sem seveda vedno, ko je bruhnil vstala iz postelje zelo nahitro. To pa je najslabše, kar sem lahko storila (v primeru sebe, ne v otrokovem) glede na prej napisano. Drugi dan so se začeli grozni glavoboli in nenehno naraščanje pritiska v vratnih miščicah, vsakič, ko sem glavo vzdignila zgolj za 5 cm. Še posebaj hudo je bilo, ker se je pojavil tudi odmev v glavi. Z razmikom parih sekund, sem vse, kar se je slišalo iz hodnika slišala še vsaj 3x. GRozno.
Skratka slaba izkušnja. Po 3 dneh sva šla domov in vožnja do doma je bila mučenje na polno. Še tri tedne po prihodu domov, se z dojenčkom nisem mogla drugače ukvarjati kot zgolj leže na postelji. Zanj je skrbel njegov oče - od previjanja do kopanja.
Nočem nobene strašit. POvem tudi, da porod kot tak ni bil boleč in da nisem trpela - je pa seveda riziko bil pri otroku pri iztisu.
|
|
|
|