|
mis -> RE: Oktobrke 2012 (29.8.2012 10:05:20)
|
Kar se tiče poroda: glede na moje izkušnje, je prvič vedno malo težje. Jaz pri prvi nosečnosti nisem imela nobenih težav, vse po protokolu, vendar me tudi nikamor ni pritiskalo nič, razen malo na dimlje. porod je trajal 8 ur od prvega popadka, ampak to pomeni, da sem bila še ene 3 ure doma, potem pa sem šla. (Načeloma se šteje čas od takrat, ko so popadki na 5 minut). Imela sem čisto šolski porod, 1cm na uro, brez EA, sem pa dobila injekcije proti bolečinam. Da se vse, čeprav je bilo takrat kar naporno, pa vsa prestrašena sem bila potem na oddelku, al spi, al je, zakaj joka... Skratka, to je prvič vse za pričakovat. Imela sem pa le ene dva šiva, ki nista pretirano bolela. Rodila sem na rok, s svojimi popadki.
V drugo so bili popadki takoj intenzivnejši, ampak sem poznala potek in sem želela biti čim dlje doma. zjutraj sem se še tuširala, pa jajca jedla za zajtrk, pa mal sva šla še hodit... skratka vse je bilo bolj sproščeno. v drugi nosečnosti me je že prej vse bolj dol tiščalo, posledično sem imela več krčnih žil in še bolj mi je pritiskalo na živec v dimljah, vse je bilo že bolj zmehčano, porodna pot je vse dala že enkrat skozi in je zato vse bolj mehko. Tako se je druga hčerka rodila 5 dni pred rokom in čas poroda je bil razpolovljen. Pričakovala sem da bo spet kar trajalo, ker ko so me pregledali prvič v porodni sem bila odprta 3cm, po eni uri pa sem morala začet pritiskat. Smo se skor kregal, ker sem govorila da ne še, oni pa da ja, da je to to.
Tretja nosečnost je bila še za pol krajša. V bistvu me je že cel zadnji mesec fejst štihalo, kot popadki, pa se je nehalo. Pa spet. Tako da cel mesec nisem vedela kaj se dogaja, na ctg-ju sem pa ležala ni bilo pa nič. Dojenček je pritiskal dol, žil je bilo še več, štihalo v medenici in dimljah me je še bolj...No, 6 dni pred rokom pa so me vsi naganjali naj se grem pa ja pokazat, če me že dolgo matra, pa da vidimo če je vse v redu. In res sem šla kar v porodnišnico k babicam se pokazat. Priklopili so me na ctg in rekli so, da imam že popadke. ampak to sem že cel mesec po malo čutila. Sploh zadnje noči sem zelo slabo spala. No in je prišla zdravnica in me pregledala, rekla da sem odprta 4 cm in da bi predrli mehur, pa gremo rodit. Nisem mogla verjet, sej mi konkretno še nič ni bilo, pa cela familija je bila zraven. No, otroke smo na hitro oddal, predrli so mehur, čez 10 minut konkretni popadki in vse skupaj jih je bilo ene 10 in hčerka je bila zunaj. Od predrtja mehurja je bilo vse skupaj ene 45 minut do ene ure.
Torej, upam da moja zgodba ni predolga za brat in predolgočasna. Res je vsak porod hitrejši, pri naslednjih dveh nisem bila nič šivana, uživala sem od prve minute po rojstvu naprej. pri tretjem porodu smo se celo uro smejali med porodom, le popadke sem resno predihavala. Ostalo pa je bil en sam hec. Tako imam vse v lepem spominu, da me je kar strah, kaj bo tokrat. tokrat že spet fejst pritiska dol, že cel mesec imam težave s križem, ki jih prej nikoli nisem imela, noro mi trebuh otrdeva, pritiska na živce. Vse je že zelo zrahljano.
Še priporočilo. Preberite si knjigo avtorice Ina May Gaskin: Modrost rojevanja. Jaz sem jo prebrala pred tretjim porodom, pa mi je žal, da nisem že prej. Zdaj jo zopet berem, pa sem danes celo noč sanjala da rojevam. Bilo je lepo[sm=smiley1.gif], da ne bo pomote. Na začetku so porodne zgodbe, drugi del pa je teoretični in razlaga žensko telo in neverjetno sposobnost, ki jo imamo ženske. Roditi otroka. Sicer sem jaz vedno dobila protibolečinsko injekcijo, vendar vseeno. Upoštevala sem način dihanja in nadzorovala tok misli med porodom in sem se tretjič res naenkrat odprla. Med popadki babica ni mogla verjeti, kako sem mehka in sproščena. To je namreč potrebno za dobro odpiranje. Torej res priporočam v branje.
|
|
|
|