lepapepa
|
Punce, zdravo! Moj mali Jaša sej je rodil 25.7.2012 ob 22.00 (10 dni po roku). Porod je bil fenomenalen. Ob 8.00 sem bila naročena v porodnišnico na sprožitev poroda, kar je pomenilo, da mi za začetek dajo v materični vrat tabletko za mehčanje le-tega. Potem so me dali v sobo, kjer so redno čekirali ctg in ginekologinja je otipavala materični vrat. Jaz pa sem dobila kmalu po tabletki redne (2 min) krče, ki sem jih bolečinsko ocenila 6,5 (<10), v bistvu kot bolj boleča menstra... V bistvu je čas kar hitro mineval, čeprav sem bila na tem oddelku 6 ur. Potem klistir in priprava na porod. V porodno sobo sem prišla ob 19:30, kjer so mi predrli plodovni ovoj, zatem pa sem dobila kar hitro konkretne popadke - ta prave. In kmalu sem se začela oklepati maske :) Ti popadki so me vsekali po križu in vsem, kar je nižje od pasu. Ampak kmalu po teh prvih popadkih so začeli drugačni - taki, ko sem začela spontano porivati - potiskati neko silo naprej skozi spodnji del telesa - tak hecen občutek, ko to doživljaš prvič (za primerjavo dam primer, ko ti je slabo in začne telo samo siliti na bruhanje - torej popadke ven skozi usta :) - tko izgleda rojevanje, samo da sili drugje ven... Poseben občutek. Ja in potem se je začelo - boleči popadki so minili, ostalo je samo še garanje - torej porivanje ven - telo samo "pove", kdaj je treba še malo stisnit... Moram pa povedati, da igra babica veliko vlogo pri porodu - moja je bila zelo vspodbudna in ko je bilo treba zelo odločna in dominantna, tako da me je fajn vodila skozi vse dogajanje. V glavenm rodila sem v 2,5 urah in ko sem porodila dete ven, nisem mogla verjet, da se je vse to res zgodilo. Občutki, ko vidiš svojega otroka so nepopisljivi - od sreče sem se zjokala in bila kot v nebesih. V glavnem - porod je bila najmočnejša izkušnja v mojem življenju. Zdaj pa imam doma dojenčka, ki s ega kar ne morem nagledati - pridno se doji, napreduje na kilaži (aja, sinko je imel 52 cm, 3210g) , bila sem šivana 2 cm - ne rabim šlaufa, sedim malo bolj postrani in na vizitah so mi več ginekologov rekli, da je fajn zašito. Spoznala sem, da imeti dojenčka je crem de la crem najlepših stvari v življenju, tako so nežni in pridni, majhni in nebogljeni. Bolj ko ga gledam, več solzic spustim od sreče... Vsem, ki še čakate na porod, želim veliko sreče in moči, nič se ne vstrašit poroda, malo bo treba stisnit zobe zaradi bolečin, ampak, to sploh ni bistvo poroda, tisti drugi del je bolj kot ena nora dogodivščina :) DRŽIM PESTI ZA VSE! LP
|