pelin
|
Tudi jaz sem nosil domov podpise oz. mama pravi, da se s tisto učiteljico v 4 razredu (3 devetletke) res nisva razumela ker še ni imela svojih otrok. Ampak nikli mi niti na misel ni prišlo, da bi podpis iztrgal. Ne vem, torej praviš da nisi čisto nič odgovorna za to, da je tvoj otrok strgal podpis? Ga nisi morda ravno ti pripeljala do tega s pretirano strogostjo? Dobro. Tu ne gre za problem avtoritete ampak za "strah" pred njo. Želim povedati to, da otrok zgolj balansira med našim obnašanjem pa naj bo popustljivo ali strogo. Karkoli od tega je v skrajnostih, toliko bolj skrajno mora biti otrokovo balansiranje. Ne glede na to, otrok bo celo življenje se srečeval in delal s težavnimi ljudmi. V času šolanja bo imel še mnogo čudnih učiteljev. Enostavno se bo moral navaditi na to čudnost učiteljev in se prilagoditi njihovim zahtevam. IZVIRNO SPOROČILO: tehnofil IZVIRNO SPOROČILO: pelin Tehnofil spet trka na vest staršev...moram priznati, da se ne strinjam čisto s tabo, saj za vse pa starši tudi niso krivi... ...Pri nas je bilo pač tako, da je za vsak podpis sledila sankcija ( neka prepoved...računalnik, tv...) in mali je bil ves ogorčen, ker je videl, da drugi sošolci niso nič kaznovani, ..., tako da je enkrat mulo imel tega dovolj in tudi on strgal en podpis ven... Tudi jaz sem nosil domov podpise oz. mama pravi, da se s tisto učiteljico v 4 razredu (3 devetletke) res nisva razumela ker še ni imela svojih otrok. Ampak nikli mi niti na misel ni prišlo, da bi podpis iztrgal. Ne vem, torej praviš da nisi čisto nič odgovorna za to, da je tvoj otrok strgal podpis? Ga nisi morda ravno ti pripeljala do tega s pretirano strogostjo? Dobro. Tu ne gre za problem avtoritete ampak za "strah" pred njo. Želim povedati to, da otrok zgolj balansira med našim obnašanjem pa naj bo popustljivo ali strogo. Karkoli od tega je v skrajnostih, toliko bolj skrajno mora biti otrokovo balansiranje. Ne glede na to, otrok bo celo življenje se srečeval in delal s težavnimi ljudmi. V času šolanja bo imel še mnogo čudnih učiteljev. Enostavno se bo moral navaditi na to čudnost učiteljev in se prilagoditi njihovim zahtevam. Glej Tehnofil....nikoli nisem rekla da nisem nič odgovorna za ravnanja svojih otrok....Bistvo pri tem , kar ti hočem povedati je, da ne prevzemam vse odgovornosti za neprimerne pripetije mojega fanta v šoli... Razumeš? Tu se midva razhajava....jaz pravim, da kljub temu, da se starši korektno in uspešno ukvarjajo z otrokovo vzgojo, lahko otrok v šoli, vseeno kdaj počne neumnosti, če mu je to dopuščeno.Oziroma, če povem po domače...če oseba , ki naj bi v šoli, vrtcu ....znala vzpostaviti red in avtoriteto tega ne počne uspešno,ne moreš računati, da se sedemletni otrok kljub primerni domači vzgoji lahko upre tekanju po igralnici, če vidi sovrstnike in če za to ni ne opozorjen in ne kaznovan... Veš, velikokrat te berem, pa dobim občutek, kot bi brala neko knjigo polno teorije in to takšne, ki gre le v eno smer... Za vse človeške težave, pa naj gre za družinske, službene ali pa družbene probleme, ti kriviš družinsko vzgojo ...Res je, da človeku veliko da in tudi vzame ravno družina, vendar čisto za vse probleme pa tudi ni kriva vzgoja v družini... Mogoče se lahko kaj naučiš iz mojega primera...Tudi midva sva najprej mislila, da je pri nas kaj narobe z vzgojo. Precej časa sva potrebovala da sva spoznala, da v bistvu problem našega otroka ni v naši hiši ampak je to v njegovi učiteljici...Verjetno bi gnala svoje še dlje, če ne bi fant strgal obvestila iz beležke....In ni ga strgal ker se naju bi bal, temveč, ker je obupal, da nama bo kdaj pridelalo, kje v bistvu je problem....Njegovo trganje obvestila ni bil alarm iz strahu da bo spet kaznovan, temveč iz obupa, ker sta njegova starša vztrajno iskala vzroke neprimernih dejanj pri sebi in pri njem in ne tam od koder so v bistvu izvirali.Skratka, če bi se držala tvojega vztrajnega nasveta, ko praviš, da moramo pri problemih z otroki poiskati napake pri lastni vzgoji v družini, bi še vedno tavala v temi in fanta brez veze krivila za sto in en podpis...Tako sva se zaradi dvomov tudi obrnila na psihologinjo. ki nama je dobro pomagala... Veš ni dobro, da vse naprtiš staršem...ni dobro v srcu starša ves čas vzbujati nek slab občutek in krivdo...Starši smo že tako ali tako vedno nekako nesigurni in velikokrat živimo s slabim občutkom ,da delamo kaj narobe...K sreči ni vedno tako...k sreči nas naši starševski instinkti kar dobro vodijo, kljub taki šibi Božji v obliki takšnih nasvetov kot so tvoji... Glede navajanja na čudnost učiteljev in drugih ljudi v življenju....Ne zdi se mi prav, da otroka vzgajaš v smislu " glej boš moral pač potrpeti, ta stric je pač čudn"...Pri nas ni takšnega načina...res da nam v življenu prekrižajo poti sto in eni čudni ljudje, ampak ne želim da moj otrok zraste v človeka, ki se bo zaradi teh " čudnih" ljudi počutil da počne kaj narobe, da je on nesprejemljiv, neprimeren in konec koncev čudn, če bo počel stvari drugače kot oni. ..Prav je, da se vzgaja v smeri tolerance, vendar pa ne pomeni to, da je treba vedno za vse neprimerne stvari vedno kriviti sebe, vsak problem vzeti na svoja pleča in konec koncev poteptati svojo samopodobo, ker so pač ljudje "čudni"... Če ti svoje vzgajaš v tem smislu, lahko kmalu pričakujemo kakšen klic na pomoč iz tvoje strani... Pa še mimo tega nikakor ne morem... Pri tebi resnično pogrešam neko praktično svetovanje...takšno po zdravi kmečki starševski pameti...ne neko teoretično nakladanje in ala" za vse so krivi nenormalni družinski odnosi"pametovanje prekopirano iz knjig... Poskusi kar tokrat...na praktičen način svetuj avtorici...mogoče bo nasvet koristil še komu..
< Sporočilo je popravil pelin -- 13.10.2011 19:29:08 >
|