 |
Za vse, ki ste jih pustile jokati
17.8.2005 21:57:41
|
|
|
|
Marogica
|
Očitno sem jaz edina, ki se bom spravila v "levji brlog". Sem mnenja (MOJE OSEBNO MNENJE), da če je otrok zdrav, sit in previt, lahko pri določenih mescih zaspi sam in tudi celo noč.
Mi smo naša oba dajali VEDNO spat v svojo posteljico, ki je bila prve 3 mesece v najini spalnici. Vendar je že to bil neke vrste "red". Otrok je vedel, da se tam spi. Kljub utrujenosti in zbujanju na dve uri, sem vstala in ju dala v njuno posteljo, kasneje v sobo. Velik napor, predvsem zame, ki bi morala redno in vsaj 8 ur spati (iz zdravstvenih razlogov).
Imaš prav nesy, otrok se najlažje pomiri na "zizi", vendar sem razmišljala, kaj pa bo kasneje, ko ne bom več dojila? Navajala sem ga tudi ćez dan-ko je bil čas za spanje, sem ga odnesla VEDNO v posteljo, da je ločeval budno stanje-spanje (gre za lokacijo, ki jo dojenči začnejo hitro dojemat-sem prebrala).
Tudi pri nas je bilo nekaj dni jokanje(vendar vsaki dan manj), seveda sem ga vzela v roke in ptolažila, ker se mi je smilil in kaj je bilo? Ko sem ga vzela v roke, je utihnil. Torej ni bil lačen, ne moker, želel si je cartanja. Boste rekle, seveda, saj je tako majhen, saj ga moraš cartat. Da vam povem punce, mi ga cartamo ZELO dosti (no oba), vendar, ko se gre spat, se opravi večerni "ritual" in le tako se vzpostavi "red". Povedano zelo hladno, vendar boste videle, da otroci pri vseh stvareh potrebujejo red ali pa pravila, kakor jih pač hočete imenovati.
Seveda nisem zahtevala, da 3 mesečen otrok spi celo noč, kje pa, vendar je to, da zaspi sam v svoji postelji, bil začetek. Ta prvi je prespal celo noč pri 6 mes, ta drugi pri skoraj 5.
Se je pa ta naš "red" tudi nadaljeval. Kjerkoli smo bili in še kako lušno je lahko bilo, mi smo se ob 19.00 uri spravili domov, da je bil otrok do 20.00 v postelji. Več kot eno leto, vsaki dan. Potem se je ta večji navadil, da me sam opomni, da bi šel spat, tamali (8 mes), pa si tako riba očke, ko je 19.30, da je joj.
Ti povem, da sem kot naspana mama dosti boljša mama, manj nervozna in se dosti bolj aktivno posvečam svojima fantkoma, kot pa če bi se vsa neprespana "vlačila" kot megla čez dan. Predvsem, če imaš dva otroka različne starosti, tako kot jaz.
Nesy, jaz sem si vedno govorila: bolje nekaj dni "trpeti", kot pa eno, dve ali več let ne spati. Mogoče egoistično, vendar sem jaz mnenja, da je določen egoizem zdrav in normalen. Na svetu nismo samo, da bi ZA OTROKE živeli, temveč tudi Z NJIMI živeli. To pa je velika razlika.
Zato ti pravim vztrajaj.
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
