čustvena
|
Živjo vsem!
Hvala, mixi, za tvojo izkušnjo. Tudi jaz sem si predstavljala tak začetek poroda, torej da bodo popadki redni, mojih pa kar ni in ni. Že zadnjih nekaj dni čutim neke šibke popadke, ne pa take močne, ki bi jih morala predihavati. Na take pa še kar čakam. Podobno, kot tebe, mixi, tudi mene ti popadki ne bolijo, ampak moji še niso redni.
Danes (19. 12.) mi je rekla, da mi je ctg zaznal popadke in ali jih ne čutim. Sem rekla, da ne, da mene to ne boli. Vprašala me je, kaj bova, pa sem rekla, da bi prosila, da mi naredi ultrazvok, da vidim, kako je z otročkom, če je res premajhen, kot je pokazal moj zadnji ultrazvok v 35. tednu, in s plodovnico. Ultrazvok je pokazal, da je mali že kar velik, okrog 3700 g, da pa ima premalo plodovnice. Glavice se na UZ ni več videlo, ker je že v medenični kosti. Potipala mi je trebuh in vprašala, če tega ne čutim. Dejala sem, da čutim n apetost v trebuhu, nič več. Pa je dejala, da več kot to niti ne bom čutila, dokler ne odteče voda oz. ne predrejo mehurja.
Pogledala me je še vaginalno in videla, da sem 4 cm odprta in vprašala, kdaj bi jaz rodila. Sem rekla, da če lahko, bi počakala še dva dni - do 21. 12. (da bi le prišli popadki - pa 21. 12. je prvi zimski dan, kar je prav lep dan).
A zdravnica se je na podlagi ultrazvoka odločila, da počakava le še do 20. 12., prav iz tega razloga, ker ima otroček premalo plodovnice. Zato se v posteljici ne počuti več dobro in je lahko ogrožen, če še čakamo. Potem pa tudi jaz nočem več čakati, sem se strinjala, otroka pa ne mislim ogrožat. V takem primeru je boljša sprožitev.
Jutri (20. 12.) je torej moj dan D. Danes zvečer sem spet dobila neke popadke in pomislila, da zdaj, ko je vse zmenjeno, tudi mali sodeluje in bom celo rodila s svojimi popadki in bolj odprta, a ne gre tako hitro. Moji popadki so še vedno šibki in neredni, le pridejo in gredo.  Na take bi verjetno čakala še en teden. 
Saj sem kar vesela, da bo končno konec ugibanj. Žal mi je le, ker je prav zdaj moj triletni sinko bolan. Ko sem včeraj že mislila, da je boljši in bo danes šel v vrtec, je imel zjutraj spet 37,3 stopinj C, do 15. ure, ko sva z možem prišla iz porodnišnice, pa je imel že 38,4 stopinje C. Zjutraj je zbolel še mož, a je pojedel več lekadolov in hotel zraven na pregled, popoldne ga je že tresla vročina in tudi zvečer je imel okrog 37,5, počutil pa se je, kot da umira. Popoldne smo vsi želeli le spat, zvečer pa sva želela peljat sinka k zdravniku, saj se mu je vročina vlekla že peti dan, a jaz ne vozim, mož pa je bil vedno slabši. Preostalo mi je le, da pokličem moje starše, da sinka peljejo k dežurni zdravnici. Ugotovili so, da ima virozo, kar sva z možem že prej domnevala. Najin Nikec je šel prespat k starim staršem in niti povedali mu nismo, da bo jutri dobil bratca, saj ga verjetno ne bi smel obiskati. Tako mi je žal, upam, da se kmalu pozdravi. 
Še vedno pa ne vem, ali bo smel biti pri porodu moj mož, ki je prav tako bolan. Seveda si tega želiva, ne želim pa, da naleze dojenčka. Ampak če ne gre z mano, tudi nobenih slik ne bova imela od poroda in malčka. Noben drug nima dovoljenja, da prisostvuje pri porodu, starim staršem pa so obiski v P prepovedani. Upam, da bo mož smel vsaj od daleč narediti kakšno slikco, pa tudi če z masko na obrazu.
|
Natisni
Dobila sem namreč datum ter kam moram it, nisem dobila pa nobene ure. Kako ste ve imele, ste kar šle ne glede na uro in so vas sprejeli po vrsti, ali ste se morale prej naročiti? Drugače bom pa morala kar poklicati in vprašati. Hodim pa v Postojno, če je katera ki hodi tja in je že bila tam na CTG-ju? 
na mesto, je kar pridna, pridno papa pri mami in tudi mene matrajo samo hemoroidi, ki so že precej manjši. Počasi, počasi. 
, tko, da upam, da bo v teh dneh se kaj razvilo ... sem pa v 39. tednu, tko, da že komi čakam, da mali pokuka na svet :) 
, mamice in 
, cimeta in klinčkov ...) pa se nobena metoda ni izkazala za upešno. Zdaj računam samo še na psiho, da bo naredila svoje, ker vem, da grem jutri v P. Morda pa dobim kake popadke danes. 
77 jaz le dojim, a ne jem vsega. Sveže zelenjave in sadja ne jem, prav tako stročnic ne, ne pijem nič gaziranega le vodo, čaj in kompot. Hrana pa mi je že enolična po 14 dneh. Piščanec, puran, pire, riž, testenine,... 
Prav presenečena sem bila, ko sem dobila recept že ob odpustu iz porodnišnice in potem že po prvem tednu začeti z doziranjem. 
in 
vam želim. 
