čustvena
|
Živjo, punce! Slišim, da ste pridne. Vse imate že vse pripravljeno za porodnišnico, celo zavita darila in obešate lučke... Jaz imam rok 16. 12., pa imam še toliko za postorit. Z možem se skoz pogovarjava, da je treba doma malo bolj pospravit, razvit še kar nekaj slik od najinega prvega malčka (3-letnega Nika), govoriva, kaj vse je treba še kupit, a dnevi kar tečejo, ne da bi stvari dejansko uredila. Dopoldne sem ta mesec hodila na šolo za starše in abdominalno, popoldne smo šli kam na obisk ali v trgovino, pa je že noč, ko je treba spat. Ne zamerite mi, ker se malo javljam, ampak jest sem ob dveh popoldne, ko pridem iz mesta, vedno zelo utrujena in se uležem. Vem namreč, da bo, ko pride mali iz vrtca, želel mojo pozornost in bom potrebovala energijo za igro. Ko ob desetih končno zaspi, se z možekom še malo usedeva, pogovoriva, pa je že polnoč. Tako da vas sicer redno berem, ampak prav dolgo pa ne morem sedeti ob računalniku, zato nikoli ne pridem do tega, da kaj napišem. Zadnje tedne me namreč trebuh že kar boli in mi otrdeva, mali pa še brca kotr pravi boksar. Se je pa ta večer prvič zgodilo, da me je začelo boleti tudi veliko nižje, tako, kot bi se že odpirala. Saj sem hotela prej rodit, ampak toliko prej bi me pa res presenetilo. Prvič se Niku ni nič mudilo, prišel je z enodnevno zamudo. Pa v porodnišnico sem šlka zato, ker je odtekla plodna voda, zato mi sploh ni jasno, kako je, ko se začne rojevanje s popadki. Ampak saj verjetno še ne bo nič to noč, kaj, glede na to, da se mali še ni umiril. Kako veš, kdaj se je začelo? Glede kužkov je pa res tako, da čutijo več, kot mi mislimo, tudi naša čustva in če se kaj novega dogaja. Med prv o nosečnostjo sva se z našo Taši pogosto stiskali na kavču (kar se je sicer po rojstvu Nika zaradi dojenja spremenilo), pa tudi zdaj pogosto pride zraven, če sem žalostna ali vznemirjena, tudi danes je bila ob nama, ko sva razmišljala, če se že kaj začenja... Je pa res tako, da je porod 60-odstotno odvisen od dojenčka, od njegove volje oz. od njegovega razvoja. Torej, ko bo on pripravljen, pa gremo. Prav zato je porod tako zanimiv in neponovljiv, ker je tako nepredvidljiv, nikoli ne veš, kako in kdaj te bo tokrat presenetil. Jaz sem tudi hotela ta teden še na pedikuro in depilacijo, pa upam, da bo še čas. Tudi zobarja imam naročenega še tja do ponedeljka, zaradi krvavečih dlesni namreč. Tudi jaz imam pogosto vaginalne okužbe in bakterije v urinu, tako je bilo tudi v prvi nosečnosti, tudi hemoroide sem imela, zato sem se še posebej bala, kako bom rodila, kako zelo bo to bolelo. Pa ni bilo zaradi tega ničp težje, ko je treba rodit, se vse da. Na srečo Niki ni imel nobenih vnetij očk ali herpesa, upam, da tudi tokrat ne bo težav s tem. No, če mene vprašate, kdaj bi rodila, bi počakala do 10. 12., saj bi do takrat res vse postorila, pa še ena večerja in en žur s prijatelji nas čaka do takrat. Vmes je še Miklavž in prireditev Prižgimo luči v Ljubljani, kamor smo hoteli z družino. In če rodim takrat, bom tudi vsaj malo spočita do božiča, upam. Kdaj bo pa res, bomo pa še videli. Lepo se imejte, decemberke, se še beremo!
|