 |
RE: za tiste, ki imate otroke doma
18.12.2012 15:54:46
|
|
|
|
ronja
|
gromska, sem tudi sama mislila, da je fora v tem, da ne čakam, da bo on nekaj naredil, samo zadnjih parkrat sem pa ugotovila, da to niti ni tak velik del, bolj tisto prilagajanje... On si želi,d a skup jemo (saj je meni tudi fajn, da mamo skupno kosilo, samo ne pa ob 17h in kasneje) - ker mala je do takrat že lačna, posledično tečna, po kosilu ne moremo nič več, pred kosilom ne moremo nič, ker je treba skuhat,... Skratka - mi je ful lažje, ko smo sami, pa jemo veliko prej in imamo celo popoldne fraj, eno malico komot s sabo vzamem in je prav luštno. Pa meni je jasno, da je tamale treba pač skoz spominjat, če hočeš, da nekaj naredijo, on pa pravi, da to se mu pa ne da in da potem pač rajši bolj zateži - to pa kao mora zato, da ni treba skoz meni (to sem se namreč zadnijč pritožila, da nočem bit skoz jaz bad cop;) Pa punci sta bolj mirni, me včasih kar malo zaskrbi... Saj na splošno ni vedno tako, samo so pa obdobja, ko je res ful tako... Pa poizkušam razvozlat vzorec... Se mi zdi, da je ful več dela, kadar smo vsi, zvečer sem bolj zmatrana, paše vse je razturjeno... Ne vem, zakaj. En kup pospravljanja in kuhanja in čiščenja... Če smo sami, potem za vsako stvar takoj rečem, da mamo ves čas vse kolikortoliko v redu, če je on zraven, pa tega ne morem, ker svoj del že on prinese, ali pa reče, da bo že potem on zrihtal, pa potem skoz nekaj čez hodiš:D, pa ne morem njima težit potem:D. Saj potem zvečer vse spuca, samo nima pa tega za sproti. On ni glih ful na red mahnjen, čeprav je vedno bolj (jaz pa vedno manj, sva se dobila na sredini:D).
hehe, hedviga, saj se lubiju tudi fržmaga (ja, poznam izraz;) - užaljeno reče: "Saj vam je itak boljš, če me ni" . Potem mu povem, da ga vseeno pogrešam, pa se potolaži .
metulj, r. se je že nekak naučila mašnico zavezat, tako da po moje okoli 5 let, potem pa 1 leto gor dol, odvisno od otroka?
kasija, jaz čez leto ne kupujem nič daril - oz. kupim jih, kadar je kaj, kar bi jima rada kupila, ceneje (recimo une knjige takrat), damo jih pa za rdje in za novo leto. Sicer nimam navade, da bi kaj kupovala - kdaj kaj izjemoma, če je dobra igrača in jima je ful všeč (recimo un lojtrko, ki pleza po lestvi dol - lesen, luškan, fajn za motoriko, pa še tradicionalna igrača, itd... pa noro očarana nad njim je bila... še zdaj se kar igra z njim). Jima pa delam igračke tudi vmes, to pa ja.
Da bi usmerjala njuno izbiro, to ne. Se mi zdi, da se že sami čisto prav usmerjata, tako da niti ne vidim potrebe. Glede na to, da imata res zelo nenavaden izbor za svoja leta (R. si je recimo želela še švicarski nož, ki ga je že dobila pri službenem dedku Mrazu - ne praši, kake poglede sem kasirala ), se mi zdi, da je čisto ok, če samo negujem to njuno "svojeglavost" - torej razmišljanje s svojo glavo. Pa bo to čisto ok.
Si je 1x R. zaželela barbiko in jo je dobila (in L. tudi, ker smo povedali babi, kaj si želi in potem sta dobili obe vsaka svojo barbi). Barbi je čisto mimo igrača, ampak ona si jo je želela, ker so jo mele punčke v vrtcu in kot je skuštrana rekla: prepovedan sadež je najslajši, tako da je lepo dobila Barb, predno bi ta barbi ratala neka magična reč in zdaj ta barbi lepo čaka v garaži. Vsake toliko jo imata, se malo igrata z njimi (zdaj jih je že več, sta dobili še lani od tete in strica), ampak ker večinoma samo L. vse ven strese in noče nazaj pospravit, ni kaj dosti v uporabi. Saj otroci se sami več igrajo z dobrimi igračami in si potem tudi bolj take želijo, se mi zdi. (če niso izpostaljveni preveč manipulaciji ala tv, vrstniki z blesavimi igračami,...
Precej se pa da na igrače vplivat tako, da pač kaj sam narediš: L. bom naredila škratka, R. pa vilo, tako da bo lepa, mehka, prijetna, luškana... - in se bosta verjetno igrali z njima, ker sta se do zdaj še z vsemi doma narejenimi igračami zelo radi igrali - in bo ok, ne pa neka plastik fantastik zadeva:). Če bi pa pač kupila prvo škratasto vilasto reč v trgovini, bi pa verjetno ždela v košari ali garaži... Tako da bolj kot na želje, vplivm na izvedbo:D.
Da bi na kakem dogodku kazala igrače - ne vem čisto, kako misliš: verjetno tudi - pač na srednjeveškem sejmu smo pogledali vse stojnice, tudi tiste z igračami. NIsem pa posebej izpostavljala ene igrače. Gotovo pa da čisto podzavestno rečem: "u, poglejta tole", če se mi nekaj zdi fajn - ne glede na to, a je to igrača ali kaj drugega.
skuštrana, ko sem zadnjič v vrtcu na igralnih uricah pokazala, kako se naredi meč in ga dala njenemu sinčku, so prišli DOBESEDNO VSI fantki (plus moja tamala), da hočejo oni tudi svoj meč... No, ti iz papirja so vsaj nenevarni.
Metulj, pri nas je na Lego ubrisana tamala, tavelika pa niti ne. Ful zanimivo. Tamala pa vsak dan Lego! Sicer imamo trenutno duplo zaradi malega, ker se bojim, da bi kak košček kje ostal in se mu kam zataknil, ampak ma dedek mraz že nabavljeno eno veliko škatlo pravih malih legic, sta že lani dobili dve mali škatlici, samo je premalo, po moje, rabiš več, če češ kaj večjega naredit.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
) 
Na srečo so bili izvidi mejni in upamo, da se bo z veliko tekočine samo sčistilo. 
