 |
RE: za tiste, ki imate otroke doma
22.5.2012 11:22:08
|
|
|
|
ronja
|
pa preberem tole temo in imam čist slabo vest pa rečem jutr bova pa res kaj, pa potem spet nič... vse se mi je nabralo: stanovanje v razsulu, energija pa na nuli...
Ma daj ga svirat! A misliš, da smo super mame tu, ali kaj? Vsaka ima kdaj krizo, ko ji nič ne gre (sploh med  - trust me, I know! Dejansko je med 1 in drugim bruhanjem zelo težko kaj naredit. Pa če se preteraš, je še slabše, tako da - vzem si ga na izi!) Če pelješ tamalo ven, si čisto dovolj naredila, saj na igrišču itak uživajo!
Jaz mam pa slabo vest, ker ju nisem mogla za cel dan ven peljat, ker so me alergije tako matrale (zdaj je ok, ko je dež , samo zdaj je pa vse mokro in ni glih isto na igralih...), pa še Svit je eno hudooooooo zapečkarsko bitje! Takega dojenčka še nisem mela - on HOČE bit doma! Prav res! Zunaj ne spi (ne, ne spi v vozičku, zaspi za 5-10 min., potem se pa zbudi, če se slučajno že prej ne ustavimo - v tem primeru se zbudi takoj, ko se kolesa nehajo premikat... Če mam srečo, potem zdrži v vozičku v eno smer, nazaj ga moram pa vedno nosit, sicer joka (ne, ne pustim svojih otrok jokat, to ne pride v poštev). Potem je ves siten, ker je zmatran, seveda in potem še doma ne zaspi - pa tudi zato, ker sta malidve lačni (= glasni) in ko pridemo domov je cel đumbus (moram met prej pripravljeno za jest, sicer je kaos;) - kar je spet težko, ker se potem tajming ne izide: če hočem zjutraj še pripravit za jest, potem je že čas, ko bi šel Svit spat in potem če gremo takrat ven, je res ves bogi...)
Še hujše kot to, je pa to, da se on zunaj ne mara dojit. Poje glih toliko, da ne umre od žeje, ampak to je to. Zunaj se ne bo nikoli res do sitega najedel! In "lačen si ful drugačen" velja za vse 3 moje otroke... (majo po očiju, očitno je to dominanten gen:D). Tako da je res smotano it z vsemi 3mi ven... Probavam in probavam že 4 mesece in vedno je štala. VEDNO! Celo vedno hujše je! Ker Svitu je najbolj fajn doma - popoldne ok, lahko gremo, samo seveda ga je pa treba nosit (ampak to je itak tudi doma popoldne, tako da ni panike - ampak popoldne pa lubi pride in imamo kosilo...) - probavam najt urnik, samo nikakor ne gre tako, da bi bilo vsem ok - preveč nas je, da se ne bi kaj križalo:D.
Skratka: NOBENI mami, kar jih jaz poznam, ne rata vse vsak dan: da bi peljala otroke ven, se ukvarjala z njimi kaj s kakimi temami/idejami/aktivnostmi/izobraževanji/rečikakorhočeš...,jim brala, pela z njimi, plesala in skakala, delala z njimi prevale in ne vem kaj še vse, pa skuhala svežo hrano z veliko sadja in zelenjave, se posvečala možu in ne izgubila sebe... Celo če ni noseča;). Tako pač je: še če ne spiš več kot par ur na dan, se enostavno ne izide - tudi mene včasih malo (ok, fejst) frustrira, da ne morem vsega, kar bi rada (na vseh področjih, pri meni je treba prištet še službo, pa en mali milijon hobijev) in jamram lubiju in mi pove, da to pač ni mogoče, tako kot jaz zdaj tebi . Potem vsaka mama to rešuje po svoje:
- večina ne kuha vsak dan, če pa že, pa naredijo nekaj na pol pripravljenega ali pa si skuhajo za vnaprej (gre precej hitreje, če zvečer kuhaš, ko ni otrok zraven ali jih oči animira), vendar meni to ni glih všeč, ker jemo veliko zelenjave in se potem vsi vitamini uničijo... Si pa včasih narediva kak prep prej.
- nekatere ne gremo vsak dan ven: danes recimo dvomim, da nam bo ratalo: Svit zdaj spi, potem bo tamalo kosilo, potem bo spet glih zaspan, potem ko se zbudi in da pojemo, pa bomo morali v trgovino in potem bo že večer...
- nekatere se ne ukvarjajo z otroki na določen način: recimo nimajo raznih aktivnosti ali pa ne berejo pravljic ali karkoli pač...
- nekatere se ločijo ali so samske (odpade čas za moža, če je oči dober, pa imajo kak dan fraj, ker jih ima on)
- nekatere imajo babi servis in medtem ko so otroci tam, lahko doma marsikaj zrihatjo - tudi če je to 1x na teden, se pozna, če lahko računaš na to, da bo in kdaj bo
- nekatere imajo otroke v vrtcu in se jim potem pač lahko "ostali" čas bolj posvetijo, ker lahko ostalo naredijo dopoldne
- ene se enostavno sprijaznijo in veselo živijo za otroke in gospodinjstvo - gledam okoli in jih občudujem, ampak meni to niti pod razno ne rata - niti po 3 otrokih in 5ih letih... Ne morem! Enostavno bi se mi zrolalo, če ne bi delala nič drugega, "za sebe"...
- itd...
Najdi si svoj sistem in bodi nežna s sabo. Če nisi, potem v končni fazi zboliš (takes one to know one;).
Nam (malima in meni) je ful stvari všeč, ampak če bi hotela vsak dan z njima: risat, pet, brat pravljice, delat jogo, it ven, skuhat kosilo, delat neko aktivnost, met temo, koledar, vremenski koledar, itd itd itd... POtem ti garantiram, da pride več kot 24/dan, celo brez priprav... Ja, vsaka stvar je samo 10 min do 1 urca, ampak vse skup pridejo pa krepko čez 24:D. Sem šla enkrat mal računat, ko sem se jezila, zakaj pa meni ne rata še petja in plesa vrinit v dan (vsak dan)... Zato pač malo menjavam: ne delamo vsak dan skoraj ničesar, razen verjetno pravljic in skuham kosilo, seveda, sicer pa malo variiramo.
Je pa res, kar je Kasija rekla: ko je kriza, ni časa za brskat za idejami. Jaz si zato ideje (svoje in tuje) na določeno temo napišem na kartonček (samo beseda ali dve) in potem izbiramo glede na to, kak dan je: če svitu poganjajo zobki in nič ne spi, ne bomo kuhale plastelina, prstnih barv ali podbnega messa, ampak jima bom dala kake čiste nalogice, barvice ipd... Če je zunaj strašno mraz ali pa lije kot iz škafa, da mi ni dojenčka za ven vlačit, potem izberem kake gibalne reči, da se malo zdivjata doma:). itd...
Z navdušenjem njiju sicer nimam problema, sta taka res hvaležna publika: rečem: a gremo nekaj delat, pa je navadno zmeraj JAAAA in samo priletita... Večinoma pa itak sami prideta: mami, pejmo nekaj delat! Je pa res, da ni vsaka aktivnost enako zanimiva (čeprav me navadno presenetita v poz. smer - recimo sem mislila, da jima origami še ne bo lih ne vem kaj zanimiv, pa je OBEMa ful! Sem mislila, da bo tamali čist dolgčas, pa je sama predlagala, ko je bila tavelika na kmetiji... Svašta - ma 3 leta...)
gromska, telo niti pod razno ne dohaja duše, tudi pri meni, brez skrbi! Meni je ful smešno, ko mi rečejo, kako ti vse to rata? Halo? Saj mi ne rata niti 10% tega, kar bi rada! Ali pa dostikrat se mi zgodi, da mi kdo reče, kako sem mirna, da se mi nič ne mudi z malimi - pa gledam, komu govori . Res je ful hecno, kako te drugi vidijo drugače (praviloma boljše:) kot sami sebe. Tudi tebe verjetno drugi vidijo kot super mami:).
čežana, ne iz botaničnega nisem upala mresta krast - se mi ni zdelo fer do ostalih... Pa itak sem bila prepričana, da bomo videli lepo vse skup - saj kam pa naj bi zginil? No, zdaj sem sicer dobila idejo, da ga je mogoče kdo domov vzel .
Glede tem se spomnim, da si pisala ja, samo jaz mam malo drug problem: lahko bi pripravila eno temo, komot, vnaprej. Samo pri nas se to malo sproti menjava, pa potem moram met nonstop za 3-4 teme na lagerju in to je že mal težje... Kar se spanja tiče, je pa bolj moja nova strast kriva (sem se morala zdaj prav disciplinirat, da sem šla že 2 dni že ob 1h spat! Bravo jaz!) Samo se mi je telo začelo rahlo do pretežno rušit (toliko o usklajenosti telesa z umom, gromska )
Nekatere so si določile večere, ki jih posvetijo načrtovanju in pripravi. In to strogo določile.
Ne pride v poštev, nikoli nisva planirala, kdaj se bova cartala Sva mal preveč spontana za tako;). Mava kdaj "svoj večer", ki si ga planirava, da bova nekaj gledala ali kaj takega, ampak da bi mela pa tako na splošno določeno: tor in čet. bom delala teme za otroke, zato ne računaj name... to pa... hm... no, ne pride v poštev;). Pa ne rečem, da non stop visiva en na drugem (ne da ne bi, samo dostikrat ali en dol pade (navadno on, ker mora bolj zgodaj vstajat), ali pa en zbluzi (navadno jaz, ker se glih nekaj učim, meni je pa to ful fajn, pa rahlo pozabim na čas;).
Ker si sama videla, kako te noter potegne.
Ne, narobe sva se razumeli: mene je not potegnil "potočop", to delam ponoči, vmes pa seveda tudi zanju mal brskam... Ampak teme so tko za intermezzo in eno bi komot folgala, samo po par non stop (plus tisto, kar je zame - pač to, kar se zdaj učim;) - to mi je pa mal težje... Sem pa včeraj sklenila, da klinc gleda vse, bo že - še naprej bomo kombinirale:) Razlog je bila pa Lejla, ki je hotela "indijanskega škratka" - take reči so pa meni tako simpatične, ta njihova domišljija in povezovanje,... da... ja, bom pač malo manj spala (pa probala kdaj ne delat potočopa do 3h;). Ja, vem, lubi bi rekel, da to že "miriše na zajeb".
Meni pomaga moj urnik. Ker zdaj zvečer vem, kaj delamo naslednji dan (npr. ustvarjamo), potem preden zaspim, razmislim, katero dajavnost bom predlagala, kaj bom za to potrebovala. In materiale zberem po zajtrku, ko se otroci malo sami igrajo. Tako izrabim čas, s katerim itak razpolagam sama, ni nihče prikrajšan za nič, jaz pa tudi bolj mirno zaspim, če imam kakšno dobro in veselo idejo za naslednji dan.
Tole ti dobro laufa, svaka čast - ampak meni ne bi zneslo. Prvič - zvečer mam čisto druge misli - ali so namenjene eni ali pa drugi strasti;)... Drugič sem malo bolj omejena z zbiranjem materialov, če tamali spi (večina ustvarjalnih - vsaj mojih - reči je v najini sobi, kjer mali spi, kadar spi - je pametno prej ven vzet stvari + seveda da je treba njega podojit, dat lulat, spat... kadar pač kaj od tega rabi...), tretjič pa: "čas po zajtrku" jaz uspavam Svita...
kar se idej tiče, ni problem, imam jih napisane na kartončku in vedno vem, kaj bi lahko in to kar laufa - ker lahko prilagajam glede na to, kak dan je: če svit spi, potem lahko kaj bolj zahtevne, če ne spi, pa take bolj na izi... Težko planiram naprej, kdaj bo mel on svoje budne dneve... Kako pa tvoja dojenčica spi? Se mi zdi, da bi malo večje stanovanje pol teh problemov rešilo, ampak do takrat ko se mi preselimo, Svit verjetno ne bo več nič spal čaz dan:D...
Zaspanost še kar dobro prenašam (sem navajena bolj malo spat), pa tudi "nemož" je zelo prijazno potrpežljivo bitje, ampak meni se telo upre: enostavno zboli. In to se mi dogaja vedno in skoz, kadar preteram (kar je tudi vedno in skoz:D) in potem sem še manj učinkovita in se moram še bolj matrat za manj in je en začaran krog. In potem probam in grem 2x prej spat in potem se mi zdi, da zdaj sem pa ok in naslednji dan sploh ne grem spat... Klasika Hočete rečt, da se to vam ne dogaja? kako vam to rata?
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Vsi trije otroci so nekaj zboleli, mož se je vrgel v urejanje okolice in vrta (kar seveda pomenim, da ni delal sam, ampak smo pomagali) in potem nekako ni bilo časa še za čvek. (Da ne omenim tega, da je imel ful sestankov v službi in da takrat vedno vzame lap topa v službo, ker je tako baje lažje) 
Ampak pri zajčkih ne moreš narediti nič. Kužke in mucke še lahko sam nekako zrediš, zajčkov se pa ne da. Baje. No, nam ni ratalo. 
Pri našem fantiču je po moje kombinacija malo slabše dedne zasnove glede trdnosti zob, dojenja non-stop, skoraj ni znal spati, če ni bil priklopljen, Pa zbujal in zato uspaval se je kar naprej, ni pustil umivati zobkov, jaz pa ga nisem hotela prav na najbolj grob način navaditi na umivanje zob. Ker res prav ni odprl ust sploh. mah, saj pravim. Bojo šli čez kakšni dve leti ven. (našemu tastarejšemu so se začele majati enkice. Je tako ponosen kot marela
. No, pa drugo leto... 
. sem si jih vse ogledala že v nosečnosti - v pričakovanju punčke. potem sem ugotovila, da mojemu srednjemu otroku so pa všeč 
,pa sta vseeno delala tele hišice;). Kar uživajte:) Kar se punčk za not tiče: kaj pa če narediš take male iz filca? 
Arsen mi jih non stop nosi, največ je takšnih rjavih (Ronja kaj je to) pa nekaj zelenih..Ma, ni da ni... 
