|
RE: za tiste, ki imate otroke doma 10.4.2012 10:39:50
|
|
|
|
chezAnA
|
Ha. Zobozdravnik od tamale je odpadel, varstvo starejših pa že zagotovljeno. Kaj to pomeni? Fraj cajt zame Torej. Pomlad08, pri nas smo glede sprejemanja smrti in podobnega mogoče malo specifični. Smrt se nama zdi povsem naraven del življenja, ki je veliko preveč tabuizirana, pa tudi precej razčlovečena (ljudje umirajo sami, se ne poslovijo, ne upajo žalovati, otrokom pa jo skrivajo ... ) Zdi se nama prav, da jo kot nekaj naravnega predstaviva tudi otrokom. Res je, pri tem nama precej pomaga tudi vera v posmrtno življenje, da s smrtjo ni vsega konec in da se bomo nekoč spet srečali, do takrat pa nas naši ljubljeni obdajajo in spremljajo z ljubeznijo (nebesa niso kraj nad oblaki, pač pa bolj stanje ljubezni). Tako otroke že od malega vzameva s seboj tudi na pogrebe, na molitve, izreči sožalje. Ravno tako jih že od malega vzameva s seboj tudi na križev pot, k obredom velikega tedna. In potem otroci to čisto intuitivno povežejo. Tako je recimo naš takrat štiriletnik povedal sosedi, da je zdaj njen mož pri Bogu in da tam čaka nanjo, da se bosta tam spet srečala in bosta spet vesela. Pa se o tem nismo še nikoli tako zares konkretno pogovarjali. Žalost skrivati pred otroki je zares neučinkovito in tudi ne fer do njih. Tako jim pač razloživa, zakaj je kdo žalosten, morda se pogovorimo, kako lahko onadva pomagata, da se bodo ljudje počutili malo boljše, manj sami v svoji žalosti. Ne vem, meni se zdi to pomemben del vzgoje. Aja, stari so pa otroci 5, 3 in 1 leto. Smo pa v teh praznikih počeli res čuda stvari. Na gregorjevo smo tudi mi spuščali ladjice, uredili smo si vrtiček, skupaj zgradili toplo gredo, nabralil smo trobentice, vijolice, pljučnik in marjetice za čaje, skupaj spletli butarico, na veliki četrtek smo pripravili večerjo, ki je bila podobna zadnji večerji, v petek smo imeli post- nismo jedli ničesar sladkega. Je bilo kar zahtevno za otroka. Ampak smo zdržali. V soboto so šli fantje najprej na blagoslov ognja, potem smo pripravili žegen, ga nesli v cerkev, fanta sta si okrasila svečki za velikonočno vigilijo (ki smo jo sicer zapustili po petih minutah, ker ... mah, groza, ne bom obujala spominov na tole. Spada pod isto poglavje dosežkov kot raztresen pepel po spalnici), vmes pa smo veliko kolesarilil, skirojali, brali, enoletnica se uči hoditi. Seveda je še vedno aktualno spremljati zidavo sosedove hiše. Ne vem kako je z vami, ampak ideje s tele strani so pri nas večinoma dobro sprejete in enostavno uresničljive, zato povezavo še enkrat objavljam www.theimaginationtree.com Aja, še o postu ste se pogovarjale. Moj pogled na tole je takšen. Post samo zaradi posta ali pa zato, da bi shujšali in bilje izgledali, se mi ne zdi na mestu. Sama iščem odpoved, ki pomaga meni in ljudem okoli mene k boljšemu življenju. Poiščem si eno razvado, ki mi otežuje odnose in se ji odpovem. Mi je zanimiva misel našega župnika. Če zvečer nisi zadovoljen s svojo odpovedjo, če ti je hudo, da si se nečemu odpovedal, takoj zamenjaj svoj postni sklep. Post te mora privesti k temu, da si boljši in bolj srečen. Tako da mislim, da je bila odločitev za post od interneta pri meni kar na mestu:) Danes sem bila bolj filozofska. Obljubim, da bom drugič manj filozofirala in našla kakšno pametno idejico za preživljanje časa.
|
|
|