Cari
|
Oj, vas pridno berem, pa kar ni časa pisat... Ja zadnji meseci so tu, kar prehitro gre. Sedaj je malčku najlepše, ima "all inclusive", potem pa te skrbi če je lačen, pa če mu je toplo, pa da mu ni prevroče, pa če ga krčki, pa če lahko kaka, .... Ampak je prav luštno, sedaj in potem Sicer pa tudi mene malce dajejo raznorazne tegobe, od bolečin v križu, do vnetij, ki se jih ne morem znebit, ...Pa mali tako brca, da kar boli včasih. Pa važno da vem, da je z njim vse ok. Mi je pa kar težko, ko se z malo ne morem tolk ukvarjat, ona pa čisto preveč energije. Pa dvigujem jo tudi kar težko, pa skoz hoče biti pri meni. Je sicer 4 ure v vrtcu, je bila tudi čez poletje, tako da gre prav z veseljem. Ko pride dojenček, sem jo pa mislila za dva, tri mesece ven vzet, ker je ravno čas prehladov, pa v to skupino kar naprej vozijo tudi bolne otroke in potem ne veš, al bi vzel dopust in imel svojega zdravega doma la kaj... Je bila lansko leto 3 dni v vrtcu pa dva tedna doma, pa zopet 3 dni v vrtcu, pa... Res ne bi rada, da bi z pristala v bolnišnici. Pa tudi + bolan otrok doma je kar hudo. Kaj pa vem, vem da ji bo potem gotovo težko nazaj v vrtec, pa da tam je vedno kaj novega, ...ah, težko je to. Kako pa tiste, ki že imate malčke, jih pripravljete na prihod doječka? Naša se ga kar veseli, ko sva pa včeraj gledali slike, ko je bila ona dojenček, je pa najprej dobila solzice v očkih potem pa bruhnila v jok in smo jo komaj potolažili. Je poznala mamico in atija, sebe pa ne... Tko da me je zdaj kar malo strah. Saj vem da pri 22m je še čist premajhna, da bi se res zavedala, ampak sedaj je zvezda in se vse vrti okrog nje, potem pa bo tu še nekdo. Mislim, da ne bo ravno enostavno.
_____________________________
Cari
|