Poka
|
Ja, je res, da so odnosi dvosmerna cesta. Sam to res ne drži vedno. Jaz se razumem s celim svetom okrog mene, sploh se mi zdi, da sem nadarjena za vzpostavljanje pozitivnih odnosov z ljudmi - sam en problem imam, da je potem preveč oseb, s katerimi postanemo res dobri prijatelji, ko se pa razidemo (npr. ko zamenjša službo), se pa ne vidimo nikoli več, ker enostavno ni časa za vse. Tudi konfliktne situacije z ljudmi znam rešit na pozitiven način. Isto je z mojim fantom. On tudi izpostavi tak odnos, npr. s polsovnimi partnerji, potem so na ti - sam ne spušča se na tkao raven, da bi bili prijatelji, pa da bi hodili na kavo, ap se obiskovali. Ima meje. Je pa ekstra zanesljiva oseba, kar reče, bo naredil, točno do tistega roka, kot reče. Jaz mogoče kako stvar pozabim.
No, amapk hotela sem pa povedat, da čeprav sva taka, pa imava oba v žlahti ljudi, s katerimi pa na noben način ne moreš, pa bi rad. Jaz se z mamo nisem nikoli strinjala, vse je tako negativno gledala, ampak zdaj vidim, da je do vseh taka. Na smrt je skregana s sosedom, en sosed, ko ga pa imam jaz ful rada. ni ji jasno, da jaz pa grem k njim na kavo - ker je ona skregana z njim. To je en sosed, starejši je od moje mame, sicer. Mama je tudi skregana s svojim očetom, že od ne vem kdaj - jaz se ga sploh ne spomnim in sploh en vem, če je še živ. Niti ona ne ve. Kaj se je zgodilo, ap bog ve... Pa s celo žlahto od svojega je skregana. Medtem, ko bi ji jaz tudi lahko kaj očitala, marsikaj, pa se vseen trudim to mal drugače. Tudi z očetom sem se trudila vzpostavit nek odnos, aampšak se on nikol ni potrudil. Celo cele kalvarije so bile, ko bi se mogla dobit, pa ga npr. ni bilo, pa sem kot najstnica skakala okrog in ga našla pijanega v gostilni. Takrat sem si rekla, da ko bo sam hotel, bo že prišel - pa ni nikoli. In se tudi ne sekiram. Je pač očitno psihično bolna oseba.
Ne vem, kje sem se jaz naučila delat drugače. Nikoli se skoraj ne skregam z nikomer. Ko se mi zdi res pomembno pšovedat svoje mnenje, to je takrat, ko moram npr. branit svojo čast, ga bom vedno - ali če naletim na kako naduto osebo, ki jih en prenesem... Če vidim, da imam pa opravka s konfliktno osebo, ki bi se rada kregala, si pa raje mislim svoje. Imam tudi dve izkušnji - obakrat sem bila sama kriva - nekje sem res šla predaleč in sem izrekla grde stvari, pri drugi sem pa samo povedala svoje mnenje - nihče od teh dveh se ne pogovarja z mano. Ta drugi bi skoraj bil moj fant :) Sreča da ni.
S taščo je pa tako, da ona je prijazna oseba. Od prvega dne, ko me je zagledala, je rekla, naj pridem k njij na obisk (sva se samo v avtu videli). Stalno me hoče objemat, ampak ne vem zakaj mi je to pri njej zoprno. Ena prejšnjih me je lahko vedno objemala, pa nisem imela nič proti. Mislim, da me moti to, ker nerealno gleda na stvari in zagovarja samo svoje otroke in vnuke, pa lahko naredijo karkoli, ko bo vedno iskala izgovore. To men pač ni všeč in se mi potem mogoče zdi, da ni iskrena. Pa še, ko sva se z mojim skregala ali kadarkoli je imel vsak svoje mnenje o kaki stvari, se vmeša in jaz po njenem nikoli nimam prav, nejn sinček (moj partner) pa itak vse ve. Ko sem bila otrok, sem živela v družini, kjer sem si bila smao z mamo v sorodu, zato se itak nihče ni postavil zame, nikoli. Zato npr. me to moti in pač ne pustim, da se ljudje tako obnašajo do mene. Jaz npr. nikoli nisem imela nobene zaščite in podpore koga, moj partner je zdaj edina oseba - in prav pretirava, kar me tudi kdaj moti, sam to je v bistvu razlog, da ga imam.
_____________________________
<a href="http://lilyslim.com/"><img src="http://sddf.lilyslim.com/0M3Cp2.png" width="400" height="80" border="0" alt="LilySlim Diet days tickers" /></a>
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Jaz imam super taščo in tast je ok me imajo zelo radi gremo se skupaj kopat v toplice ali na morje itd.moja prijateljica ima pa tako taščo da se mi smili ko mi pravi kake stvari počne jaz tega ne razumem ker kaj takega nisem doživela in upam da nikol ne bom mi je pa hudo za njo ampak če je sama trmasta pa je še kar tam pa naj trpi,jaz bi še zdavnaj šla če bi meni govorila kdaj moram imet otroka in kaj lahko delam in kaj ne halooo in da mojem otrokom reče fačk halooo in take stvari da res mi je škoda prijateljice da tako trpi rabi pa res pomoč glede tega sem rekla naj se lepo vpiše tukaj in bo lepo vprašala za mnenje tukaj na forum ampak na žalost tašča jo ne pusti da je na računalniku ima vse blokirano razne forume..fb... itd.pa ko je na rač.je tašča zraven 
jaz bi res jo nekam poslala.
in tašča in tast me imajo radi,prijateljica se je že vpisala in bo začela brat če še ni ona pa ima 2 otroka in hudo taščo.Uglavnem meni ste pa nekateri pomagali in ste mi odprli oči in se enkrat se zahvalujem vsem ki ste me na privat podprli in v živo če ne bi blo vas bi še mogoče bla z onim kr......IN BI TRPELA,zdaj mi je zelo lepo ker imam ob sebi moža ki me ljubi in bi želela pomagat prijateljici da se ne sekira glede tašče škoda jo je.Jaz vem da tukaj ste mi veliko pomagali nekateri.Tako da upam da jih boste kaj pomagali jaz itak ne rabim nič pomoč se bom zadrževala tam ko so 
Hvala bogu, da sva na svojem - men se itak meša pri komurkoli - ker sem pa tudi sama rada šef v hiši in mora bit vse po moje. Pa nihče od naju ne mara nereda, medtem ko pri tašči se mi je zdelo, da je v bistvu malo nemarna... No, tega jaz od doma nisem bila navajena - moja mama je perfekcionist kar se tiče čistoče (kar je v bistvu hudo... za prenašat, drugi perfekcionist je pa moj partner...). 
Sej sem ga že jaz tud za njo ugašala. 
pa ne razumem zakaj je taka??? zamenjat ključavnico ali pa za nalašč napisi listek pa dej v nabiralnik ko se ti ne bo dala pospravit napisi naj gre pospravit ali prat ha ha ha joj bi jo jezilo ali jo vpraši če bi bla hišna pomočnica 
rodila, pet let nazaj, sta nas oba s tastom prišla pogledat vse skupaj 1x, nikoli ni vprašala, če potrebujem kakšno pomoč, le denarno sta nam pomagala, ampak mislim, da to ni ravno to kar bi si sama želela. Takrat smo živeli pol ure vstran, po tem smo se preselili 10 min stran od tasta in tašče, tamala je malo že zrasla, bila je stara par mesecev. In spet ista zgodba, enkrat ni prišla pazit tamale, nobene pomoči, še na obisk jih je prišlo več skupaj. Ni šans, da bi tamalo peljala še na kakšen sprehod ali, da bi jo pocrkljala. Čeprav moja mami živi kar daleč vstran je bila ona večkrat s hčerko kot pa tašča, ki je čisto zraven doma. In zdaj, ko smo v isti hiši kot sta tast in tašča ni nobene spremembe, glede na pretekle izkušnje nimam niti več želje, da bi imela stik s hčerko, tamala jih pa tudi ne šmergla preveč. Ne spomnim se kdaj jo je nazadnje kateri peljal na sprehod ali kaj podobnega. Enostavno se nobenemu, tudi tastu, ne ljubi z najino hčerko ukvarjat. Na srečo gremo vsak vikend k moji mamici, ki ji je vloga babice bolj poznana. Tudi, ko gledam babice tam okrog mojega bivšega doma so popolnoma drugačne, s svojimi vnuki se igrajo, jih vozijo na sprehode, jih kaj naučijo-saj to bi naj bila vloga babice. 
