|
tesko -> RE: Postojnske nosečke in nosečke iz okolice (30.4.2011 13:29:09)
|
živjo, pa smo doma, končno!! je blo mejčkn zapleten (zdi se mi, da je pr men zmeri, kot bi me en tm gor zezal: no, da te vidmo, kok lohk preneseš..).. happymummy, moja vizualizacijatorej tud ni nč prnesla;) zdaj se lahko šalim, tistega dne, pa še nekaj nadaljnjih pa je vrag odnesel šalo (sej se tko reče?:o))
Večer, preden bi mi morda sprožili, torej 19.4. mi je začela odtekati voda, tako da sva šla v P, kjer so me zadržali kar v porodni sobi, ker se je mala že pokakala, ponoči sem dobila popadke, zjutraj so dodali umetne..(4 ure brez epid, da sm se opdrla na 3 cm), popoldne sem bila praktično čisto odprta, vendar je dr. Tašev, ki je začel izmeno, v pol minute prijavil, da gremo na carski rez...samo tega sem se bala, pa menda ni bilo druge, mala se ni spuščala, imela pa je tud vedno večjo buško... in tako sva 20.4. pozno popoldne dobila lepo in zdravo Hano, 3770g, 54 cm. Sledila sta dva zapleta pri meni, ponovno odpiranje prereza..pisala bi lahko na dolgo in široko, pa nima smisla..lahko strnem, da kar je bilo po porodu, je bilo travmatično in popadki, čeprav ne rečem, da ne bolijo, resnično ne sežejo do gležnjev nepojmljivim bolečinam po teh posegih. Tako da sva bili v P 8 dni, pa še so me hotli obdržat..sem še švoh, izguba krvi, orto deprivacija spanja itd. Ampak tako kot rečejo vse mame, važno, da je mala ok, jaz se bom že zacelila počasi, pravzaprav je več kot ok, močna in nadpovprečno razvita je prišla na ta planet. Čez dva dni se je že nasmihala, držala glavo pokonci in spila 200 ml!! Glede na vse je tud neverjetno in super, da mleko teče v potokih[sm=smiley1.gif]
držim vam pesti nosečke-čakajočke...vas bom spremljala.
ena se je spraševala o dihanju med popadki...men se niso zdel neki zelo strašnega. ja, seveda bolijo, ampak recmo meni je hujša zelo boleča menstruacija, ko se že razboli in ne neha par urc. tu imaš popadek in mine čist pa se vmes lahko še hecaš, ko enkrat ugotoviš ritem. najprej sem ležala na boku in skor dihat nehala, ko se je začel zares, brez veze sm se ustrašla..pol je prletu moj fant v P in me našel v taki bubi na mizi, pa me sprašval, kaj dogaja, pa če sm ok, pa sploh odgovorila nism, čist sm bla trda..v tistem je pa babca rekla, naj grem na žogo sedet, da ful manj boli, najhuj je ležat (zlate besede!).. fant mi je pol že štel, kdaj bo ca. spet prišel in odšel popadek in me skoz gladil po križu (prisotnost partnerja in božanje je resnično močnejše kot katerikoli analgetik v tistem trenutku)..verjetno je pa dojemanje bolečine odvisno tud od tega, kok si je že spoznal v živlen:) tud na dihanje sem se tako super osredotočila - ko pride popadek, globok vidhni in izdihni, pol pa pasje..čas pa hitreje teče, kot se morda kakšna boji, pa ko ti en zraven odšteva, še 15 sec., še 10..je prav kul :) sploh ni blo več panike od žoge naprej...
tko, zdaj pa počivat, kmal bo sirena in se bo prinesla moja lakotnica v postlo na kosilo...
če katero kaj zanima, naj vpraša..
imela sem nadstandardno, v stanju, v kakršnem sem bila, bi bilo drugače nemogoče..že tko ti vsake 5 minut en uleti v sobo, piškoti, čaj, tableti, pritisk, vročina..sej dobr hočjo, sam naspat od hudga se pa nism mogla glih zato.
čauči
|
|
|
|