ronja
|
Jaz se najdem skoraj v vsem, kar ste napisale . Članek ima pač provokativen naslov, not pa ni nič posebno novega. Da je fajn, da se kdaj tudi povezujemo s svojim otorkom - kako pa to delate, je pa vaša stvar, samo da je vsem vpletenim fajn.
Meni je pa preko vsega govora o kvalitetnem casu in delati vse z otrokom...
Sva že dve . Se mi zdi brezveze to nabijanje slabe vesti ves čas. Madona, dam jima, kolikor jima lahko, več pa ne gre, ker se nekje zruši (preverjeno (pre)večkrat ). Zdaj dam toliko, da je vsem ok. In se strinjam, da se moramo sprostit tudi z njimi, vendar bakfark, enih stvari pač ne moreš delat vpričo njih ... In včasih se pač moraš sprostit tudi drugače, vsaj jaz. Z njima pač ne morem reševat nekih kompliciranih problemov ali ustvarjat nekih večjih projektov, ne? Meni bi pa to manjkalo.
So mi otroci odveč? Ne. Rabim pa sem in tja mir in TIŠINO, čas zase. Pa zelo pogrešam čas za partnerja in on čas z mano. In vem, da grem občasno tudi jaz drugim članom družine na živce. Samo to je en normalen proces v družbi. Se imamo radi, uživamo eden z drugim, a da se zavemo, koliko si pomenimo, se moramo občasno tudi skregat. Sicer bi iblo že preveč pocukrano
Podpis.
ker meni se vzgoja sploh ne zdi naporna...
Meni tudi ne, čeprav kdaj kako knjigo preberem . Res pa da ne ravno tistih "instant", v bistvu sem celo nazadnje pred 2 letoma Julovo Kompetenten otrok, ampak mi je ostala v spominu.
Nekaj več sproščenosti in napak bi nam prineslo bistveno več veselja in radosti pri vzgoji. In neobremenjene, samostojne otroke, ki bi si upali delati napake - in jih z enako vnemo popravljati.
pa od kod vam ideja, da smo nesproščeni, da si nič ne upamo, da si naši otroci nič ne upajo, da je vse grozno? Pa jaz res ne živim v istem svetu...
V vrtcu smo dali ven listo, na katero se lahko vpišejo tisti, , ki rabijo varstvo za otroka zadnje tri dni v letu (29., 30., 31)....Že prvi dan se jih je vpisalo 12 in večina od 6.30 do 16.00. Vse lepo in prav, vendar jih je deset_ takšnih, katerih mamice so od jutra do mraka doma, ker so brez službe in živijo v bloku ( nimajo kmetije ali kaj podobnega)...No, ali so otroci staršem v breme?? Nekaterim definitivno !!!Žalostno!
No, tu se pa moram strinjat s pelin. Meni so se strašno smilili starši nekaj otrok iz R. skupine, ki so celo zimo prihajali bolani v vrtec, saj sem domnevala, da imajo bogi starši tako strašno zafrknjene službe, da si ne morejo vzet pa tudi dneva bolniške, tudi če je otrok več kot očitno feeeejst bolan (tako da se mu res na daleč vidi). No, potem pa po naključju ugotovim, da je pri enemu mamica že ves čas doma, drugega otroka ves čas prihajata dedek in babica iskat (torej bi ga/jo verjetno kdaj lahko imela doma, če je bolan/a),...
rabi kvaliteto in kvantiteto - ves čas ali vsaj večino časa. Brez kvantitete ni varnosti. Če starš enkrat je, potem ga pa niiiiiiii, ni ta prave varnosti. In tole je problem modernega časa. Kvantiteta namreč. Druga stvar je, kaj je kvaliteta. Zihr da ne to, da se sediš ob otroku in ga do nezavesti zabavaš. Saj ne rečem, včasih je že ok se z njim tudi poigrat, ampak zabavat ga non stop je pa škodljivo.
Gina, podpis. moja punči se zdaj prav zadovoljna sama igra in me prav nič ne rabi - ker ve, da sem zraven, da lahko pride do mene in se počuti varno. In če se bi zdaj silila k njej, bi ne naredila čisto nič dobrega, saj bi jo samo zmotila v njeni igri (tadruga spi). Vendar pa dostikrat rabita tudi to, da se jima čisto posvetim in to tisto minuto, ker jima je takrat narobe in ne čez pol ure. Zato je kvanititeta še kako pomembna, pa če si še tako zatiskamo oči, da ne.
ja, pa tudi jaz mislim, da bi bila slabša, manj pozorna , manj prizadevna in ....v bistvu manj srečna mati in žena, če bi bila ves čas doma....večino dni, mi služba polni baterije za otroke doma....večino pravim...so pa seveda tudi dnevi, ko temu ni tako...
podpis. Takrat se pač opravičiš otrokom, da si danes ful živčna, pa jih prosiš za sodelovanje. Pri mojih tako čudežno pali, da te potem onidve napolnita z energijo, ker sta tako pridni . Ko prideš iz službe, se jima pa oddolžiš.
glede na nekoč in danes, starši res preživljajo vse manj časa s svojimi otroki.
A se ti zdi? Koliko časa pa misilš, da je lahko ena srednjeveška mati z 10imi otroki namenila vsakemu za "kvaliteten čas" zanj? Pa ne pozabi, da je morala za vseh teh 10 otrok vse oprat, skuhat, pa še za moža, seveda... Pa da ni bilo gospodinjskih aparatov... Pa da je oče cele dneve delal, če ni bil glih nek grof (ta se pa itak ni ukvarjal z otroki)...?
Tudi otroci so vse bolj zaposleni in imajo poleg šolskih tudi raznovrstne druge obveznosti, ki jih težijo.
Ja, kdo jih pa vpiše? Saj nam nihče ne drži pištole na glavi, da je to nujno treba! Sami se tako odločimo (če se). Ronja je edina v svoji skupini, kolikor vem, da nikamor ne hodi. Stara je 3 leta... Ko to povem sodelavkam, se samo zgrozijo (ne nad mano, da je nisem nikamor dala, ampak nad tem, da je edina, ki nima ne baleta, ne plesnih, ne angleščine, ne ustvarjalnih delavnic, nič (revca boga )... samo lego kocke in ustvarjanje doma in plesanje doma in jogo z mami zvečer, kadar se nam da,...) Ampak meni se resnično zdi, da zdaj tega še ne rabi, rabi pa mene in lubija in sestrico, da se igramo, cartamo, kuhamo skup, pospravljamo iz pomivalca, itd...
Nam se tako veliko manj mudi in je super.
Pa da imaš dobro mizo, ki prenese večje obremenitve
Brez skrbi, fotr delal, vedel kaj dela
Sovražim pospravljanje.
E tu, brutus?
PS: kadarkoli sem v zadregi glede teh stvari, se vedno spomnim besed psihologinje na materinski šoli: "če imate iskreno rade otroka in sebe, potem ne morete naredit nobene generalno hude napake"
Med mamicami, ki jih srečujem in se družimo pa opažam, da pri mamicah, ki se po mojih kriterijih dejansko dovolj posvečajo svojim otrokom, ne opažam, da bi sploh kdaj uporabljale termin "kvaliteten čas". Očitno tega ne rabijo posebej poudarjati.
Tole se mi zdi pa žebljica na glavico. Dejansko je tako.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
. 
