dadd0
|
IZVIRNO SPOROČILO: Ankica.
Ah, na kratko: uni stric: ne, ni niti goljuf, niti prevarant (predsodki ali stereotipi?). Je pa poseben, izstopa iz celotne družbe, hipi po duši. Ta stric potuje po svetu, tako da štopa, je priden in iznajdljiv, kaj popravi in v zameno dobi prenočišče, hrano. Vem, da je šel v J. Ameriko tako, da je delal na eni španski al kaj je že bila čezoceanki na črno (ne me prašat, kako, ampak mu je uspelo). In ne, ne posluša naštetih oper, ne hodi v galerije, druži se z navadnimi ljudmi, spoznava svet na ulicah, pod zvezdami na plaži, na trgatvah,... Kulture, zgodovine in navad naroda ne spoznaš v hotelu s 5. zvezdicami ali milanski Scali, spoznaš ga v pogovoru z ljudmi, v kafiču, na ulici mest, vasi... Pove pa lahko marikaj zanimivega, kar jaz recimo ne moram, poznam pa naštete opere, knjige, preberem sem in tja tudi knjigo v izvirniku. Govori špansko, zna tudi nekaj drugih jezikov toliko, da se lahko zmeni, kar se ima pač za zmenit, itd.
Delo na črno? Saj je razvidno, da ne gre ne za goljufa ne za prevaranta. Namreč, vzvišen cilj (splošna razgledanost) je verjetno že opravičila vsa sredstva. Einstein je naredil napako, ko je trdil "Noben cilj ni tako visok, da bi upravičeval nedostojne metode", ali pa ni imel pri roki definicijo pojma "nedostojen".
Še bolj revolucionarna je paradigma o kulturi z ulice, brez gledališča, opere, hotelov 5* .... na koncu po tvoje bomo mogli brez obleke nazaj v jame (bio, eko, naravno, oh-in-sploh).
Splošna razgledanost: zame je splošno razgledan vsak človek, ki ga veseli spoznavanje novih stvari, formalno ali neformalno. Ki mu raziskovalna žilica ne da miru in bi rad videl
Nisi atletik, če želiš teči, ampak če tečeš. Tudi nisi splošno razgledan, če želiš spoznati nove stvari, ampak če jih že poznaš. Razgledanost je en izdelek v procesu izobrazbe.
Ki ga zanima svet in dogajanje okoli njega.
Tudi bika zanima svet in dogajanje okoli njega. Predvsem krava&trava. Menda ni zaradti tega razgledan?
Uradne definicije pa ne vem  .
Pogovarjaš se pa lahko. Saj gre za tvojo ustavno pravico. 
(itak, če je filozof  ), politiko, sociologijo, ekonomijo,... a otrpne, ko je treba urediti kakšno vsakdanjo zadevo, recimo nakupit hrano, obleko, urediti formalnosti na UE... Ima obširno znanje, ki pa mu ne pomaga kaj prida, ko gre za običajne, vsakodnevne stvari.
So what? Samo mazohisti se radi sprehajajo po pisarnah UE in urejajo birokracijo. Tudi nakupovalne mrzlice se pametni izogibajo, če je le možno.
Ali recimo, nekaj mi bolehajo vrtnice. Lahko grem h vrtnarju, ima formalno izobrazbo, je strokovnjak na svojem področju in mi predlaga kemične preparate. Delujejo, zagotovo. Mi pa moja babica, ki ima samo 3 leta OŠ, pa še to pod Italijo, predlaga, naj jih poškropim s koprivno ali gabezovo prevrelko. In deluje, glej ga zlomka, pa še bio je. Ampak če bi si pustila predsodke, da ima nekdo več znanja, drugi pa manj, bi ob tem pozabila, da tudi tisto manj znanja nekaj pomeni, da ne znam vsega in se lahko kaj naučim tudi od stare kmečke ženice. Stvari, ki spadajo pod pristojnost določene stroke.
Tvoja babica ne zna filozofije, vendar pozna zdravilo za rožice. Filozof se ne znajde v nakupovalnem centru, ampak se spozna na gnoseologijo, ontologijo, metafiziko, epistemologijo ipd.
Dejansko gre za možgane in želodec. Želodec brez možganov hitro umre. Tudi možgani prav dolgo ne živijo brez želodca. Če želodec pa hoče prevzeti vlogo možganov (ali obratno), potem pa je huda kriza.
Zdaj lahko si znanje izmenjujemo ali pa vihamo nos (eni ali drugi).
Za absorpcijo novih znanja potrebno je izničiti lastne predsodke (pogosto katarzično), potem pa kandidat mora imati predispozicije in vložiti adekvaten napor. Večini je lažje življenje v hiši lastnih predsodkov in brez umnega napora.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
