Anonimen
|
Agrrr, napisala cel esej in mi je uspelo zbrisat  .
Ah, na kratko: uni stric: ne, ni niti goljuf, niti prevarant (predsodki ali stereotipi?). Je pa poseben, izstopa iz celotne družbe, hipi po duši. Ta stric potuje po svetu, tako da štopa, je priden in iznajdljiv, kaj popravi in v zameno dobi prenočišče, hrano. Vem, da je šel v J. Ameriko tako, da je delal na eni španski al kaj je že bila čezoceanki na črno (ne me prašat, kako, ampak mu je uspelo). In ne, ne posluša naštetih oper, ne hodi v galerije, druži se z navadnimi ljudmi, spoznava svet na ulicah, pod zvezdami na plaži, na trgatvah,... Kulture, zgodovine in navad naroda ne spoznaš v hotelu s 5. zvezdicami ali milanski Scali, spoznaš ga v pogovoru z ljudmi, v kafiču, na ulici mest, vasi... Pove pa lahko marikaj zanimivega, kar jaz recimo ne moram, poznam pa naštete opere, knjige, preberem sem in tja tudi knjigo v izvirniku. Govori špansko, zna tudi nekaj drugih jezikov toliko, da se lahko zmeni, kar se ima pač za zmenit, itd.
Splošna razgledanost: zame je splošno razgledan vsak človek, ki ga veseli spoznavanje novih stvari, formalno ali neformalno. Ki mu raziskovalna žilica ne da miru in bi rad videl, vedel in doživel, kako stvari, svet, misli, tehnika,.. delujejo. Ki ga zanima svet in dogajanje okoli njega. Kako to znanje pridobiva in kakšno je to znanje pa mi je pravzaprav nepomembno - če se hoče učiti, potem je to zgolj pohvalno. Uradne definicije pa ne vem  .
Glede znanja, splošne razgledanosti, izobrazbe pa nekaj mojih misli, verjetno ste to že obdelali, nisem na tekočem s celo debato  :
Med vsem tem dokazovanjem, kaj je splošna razgledanost, izobrazba, diplome in nazivi,... pozabljamo, da je osnova vsem tem naštetim terminom ZNANJE. Pa ne samo znanje kot tako, tudi spretnosti, sposobnosti. In se lahko kaj hitro ujememo v past, da znanje spregledamo, ker pač nekdo nima takega spektra informacij, stopnje izobrazbe, izkušenj,... kot pa jaz. Izobrazba in splošna razgledanost sta povezani, ja, a ni to absolutna kategorija.
Poznam mednarodno priznanega slovenskega filozofa, ki je izjemno izobražen, artikuliran človek, obvlada veliko področij, filozofijo (itak, če je filozof ), politiko, sociologijo, ekonomijo,... a otrpne, ko je treba urediti kakšno vsakdanjo zadevo, recimo nakupit hrano, obleko, urediti formalnosti na UE... Ima obširno znanje, ki pa mu ne pomaga kaj prida, ko gre za običajne, vsakodnevne stvari.
Ali recimo, nekaj mi bolehajo vrtnice. Lahko grem h vrtnarju, ima formalno izobrazbo, je strokovnjak na svojem področju in mi predlaga kemične preparate. Delujejo, zagotovo. Mi pa moja babica, ki ima samo 3 leta OŠ, pa še to pod Italijo, predlaga, naj jih poškropim s koprivno ali gabezovo prevrelko. In deluje, glej ga zlomka, pa še bio je. Ampak če bi si pustila predsodke, da ima nekdo več znanja, drugi pa manj, bi ob tem pozabila, da tudi tisto manj znanja nekaj pomeni, da ne znam vsega in se lahko kaj naučim tudi od stare kmečke ženice. Stvari, ki spadajo pod pristojnost določene stroke.
Hočem rečt, da je znanje tisto, kar šteje, vsaka informacije je fajn in lahko pride prav. Vsak od nas ima določeno znanje in če bi pustili ob strani našo samozaverovanost, bi videli, da nam lahko tudi en stric z OŠ razširi obzorja. Mogoče zna variti in nam bo popravil polomljeno kolo. Mogoče zna cepiti sadno drevje in nam bo precepil jablano na našem vrtu. Jaz z vsem znanjem o svetovnih skladateljih, znamenitostih, kulturi, zgodovini, geografiji,... tega ne znam. Oni stric pa, naredi, da mi na vrtu rastejo jabolka. Pa smo potem še malo širše razgledani in bolj zdravi .
Vsi skupaj nekaj vemo. Zdaj lahko si znanje izmenjujemo ali pa vihamo nos (eni ali drugi).
Svet je pisan, ne črno-bel.
Zdaj grem pa spat  .
|
Natisni
) 
