zaspancek1
|
A mogoče živimo na različnih planetih? Odprite oči, pa boste videle, da niste ene izmed redkih, pač pa ene izmed velike večine! (ok, ta forum res ni reprezentativen vzorec, pa vendar je veliiika večina dojila oz. še vedno). Ok, razen, če je kriterij, da lahko rečeš, da dojiš oz. si dojil, to, da si najmanj 20 mesecev?!? superstar7, poznaš katero, ki npr. v porodnišnici ni dojila? Če ja, si morala imeti res srečo, da pa si naletela na dve takšni, pa že težko verjamem. Tudi tisti predsodek zakaj katera ne doji - a res poznaš kakšno takšno kuro, ki ne doji iz estetskih razlogov (jap, pamet je potem res na tej stopnji)? Jaz je ne. Verjemi, obstaja še kakšen drug razlog! Poznam pa tudi drugo skrajnost - mama se ponosno hvali, da po 5 (PETIH, ja) mastitisih v dobrih dveh mesecih, ki so bili seveda zdravljeni z antibiotiki, še vedno vztraja z dojenjem (čeprav je zadnjič vsa užaljena prišla od zdravnika, ker so ji predlagali, da pa bi mogoče vendarle bilo bolje, če bi nehala filat otroka z AB). Aja, pa ne ve, če ne bo spet dobila mastitisa... Prosim, če me katera razsvetli, kakšne koristi ima že v tem primeru njen otrok (če že kokošjo mati odmislimo) od dojenja ? superstar7, da tvoj otrok še ni bil bolan (to je, mimogrede, super), ne moreš ravno pripisati samo dojenju. Imajo več vpliva na to drugi dejavniki - npr. stiki z drugimi otroki, starejšimi sorojenci, odraslimi bolanimi,...). Kot sem že prej napisala - moj prvi je bil tudi zelo malo bolan (do leta in pol nič, pa je bil v varstvu z večimi otroki od 1. leta dalje), okoliški vrstniki (vsi polno dojeni, se razume) pa kar naprej. Moj mlajši pa je zbolel (smrkanje, kašljanje - na srečo nič hujšega) pri treh mesecih (pač viroza, ki smo jo drugi (pravzaprav jaz ) prinesli iz službe). Pa je pediater prijavil, da je to pač zato, ker ni dojen (pa sta naša resnično ena izmed res res redkih nedojenih pri njem) . Pa mi seveda ni dalo, da ne bi vprašala - kaj pa je s polno čakalnico bolanih otrok zunaj? Tudi niso dojeni? Pa potem ni imel ravno pravega odgovora, razen tega, da dojenje pač ni vse... Skratka, ne posplošujte kar tako - ne v eno ne v drugo skrajnost. Aja, ko že na sosednji temi sprašuješ o dojenju, bom malo zasmetila - to dojenje dveh, različno starih otrok - po vsej teoriji o dojenju to ni ravno naravno (evolucijsko gledano), ali pa se morda motim? Če se mleko res prilagaja otroku - kateremu se potem? Starejšemu ali mlajšemu? Predvidevam, da po porodu mlajšemu? Kako potem telo ve, koliko česa oz. kakšnega mleka naj bi dobil otrok. Je to prilagajanje odvisno od količine mleka ali časa (dojenja oz. časa od rojstva)? Samo toliko (iz firbca), če mi bo katera znala odgovoriti.
|