Kerensa*
|
IZVIRNO SPOROČILO: HuAnita Kerensa, tudi če jih resno vzamem le nekaj, se mi pri šparanju skoraj vedno zdi tako, da lahko ti ( ti osebno!) šparaš na račun drugih: recimo sladkornica - ne stane veliko, ampak na koncu verige je nekdo, ki jo je moral plačat, če mobića polniš v službi, ti res prihraniš, ampak oškoduješ delodajalca, brisače v hotelih - tudi tu so napredovali, ko smo poleti imeli kup otrook v hotelu, pa vsi svoje brisače, a je iz ene sobe vseeno en cel komplat izginil, so tako naredili, kot da smo pol hotela odnesli s sabo, ker je marsikje hotelsko osebje potem tisto, ki mora poravnati - ampak se je potem ugotovilo, da je nekdo narobe preštel komplete, če se vabiš k žlahti, je meni logično, da tudi ti kdaj povabiš in torej dolgoročno nič ne prihraniš... Bi rekla, da je tudi zapravljanje denarja moralna odločitev oz. to, na čigav račun boš ti kaj prihranil... Kot to, da iz službe izginja papir, salotejp, edigs... Ne vem, no... To je meni enako kot kraja... Samo malo sem zabluzila, ker ravno eno bolj ekonomsko knjigo berem, pa tudi med drugim opisuje varčevanje in vse to... A si imela ti včeraj samo slab večer al' samo nisi razumela štosa? Ampak ker je ravno zame osebo... Doma nimam niti ene sladkornice iz restavracije (še svoje nimam, ker je ne uporabljam), imam pa eno bosansko džezvo za kavo (tisto ta malo, bakreno) iz čevabđinice, za katero sem natakarju rekla, da mu jo bom odnesla, on je pa rekel, da naj kar jo, s pladnjem vred, če si upam. In sem si upala. In mene je videl in skoraj crknil od smeha. Za elektriko, ki jo potroši moj GSM, se mojemu g. Direktorju sladko fučka - toliko zapravi drugje, da tega sploh ne opazi oz. se mu nikjer ne pozna. Pa ve za to. In tudi za to, da uporablojam njegov printer, njegov fax in tudi njegov telefon, ko sem v službi. Z mano oz. z mojim delom je zadovoljen in zato vse te "malenkosti" smatra kot strošek, katerega pač ima, ker me ima v firmi. Imam eno samo hotelsko brisačo, za katero res lahko rečeš, da sem jo ukradla, ampak ker pač nisem brez greha... sem pripravljena zaradi kraje hotelske brisače it' v zapor. Folk, ki bi to bral v črni kroniki, bi pocrkal od smeha, sodnik pa najbrž tudi. Sorodnikov (razen v BiH) takorekoč nimam, pa tudi pri ge. Tašči že dolgo ne jem več (v pol leta sem pri njej spila en kozarec vina), zato jih tudi jaz ne vabim, če pa oni želijo imeti mojega Mladiča ali Pubertetnika pri sebi, potem se mi zdi pa logično, da onadva takrat tam tudi jesta. Aja, pa sekret papirja in papirnatih brisačl tudi že dolgo ne nosim več iz službe - to počne ga. Tašča namesto mene.
|