Vijoličarka
|
IZVIRNO SPOROČILO: matejchy Problem je ko bi se otrok, ki nima zakramentov rad poročil, pa ne gre oz. more ko je odrasel opravit vse zakramente, kar je pa meni osebno malo mimo, da bo nekdo pri 30-ih pri krstu in birmi. Ampak tud take primere poznam. Tak da odgovor je da, daj otroke k verouku, ko odrastejo se bodo pa sami odločli kak pa kaj. Tale je pa malo huda. Ne razumem, v čem je problem, če 'mora' odrasel človek opraviti vse zakramente? Če se v svoji zreli dobi odloči, da bi bil rad pripadnik RKC, bo to pač storil. Še več, to bo storil povsem prostovoljni, pri popolni opravilni sposobnosti , kar je vsekakor bolj legalno in moralno. Tudi Kristus je bil star tam okoli trideset let, ko se je krstil. Sploh je bistvo krsta v tem, da se krsti odrasle ljudi in ima simboličen pomen: staro življenje pustiš za seboj, odpoveš se grehu in odslej naprej boš živel čisto življenje. V bistvu te razumem. Ti ne govoriš o veri, ampak o politični in socialni pripadnosti neki skupnosti. Krst, ker mora biti, verouk, ker mora biti – predvsem, če bo kdaj prav prišel, da ne bo pred poroko dodatnih sitnosti. Iz čisto administrativnega vidika. Iz legalnega in moralnega vidika pa jaz ostro protestiram: kako si je kdo drznil nesti me h krstu, komaj nekaj dni staro in se 'v mojem imenu' odpovedati grehu? Pa kaj sem jaz v teh parih dnevih zagrešila? No, domnevam, da sem se parkrat polulala in pokakala. Odločno odklanjam, da sem bila odgovorna za 'greh' ob mojem spočetju – mene ni nihče nič vprašal, če hočem, da me spočnejo in če se hočem roditi. In kaj se to pravi, da me nekam vlečejo, še vso kremežljivo 'očistijo grehov', predvsem pa, da me vpišejo v nek seznam in me za vse večne čase vodijo kot člana RKC. In iz te skupnosti ne morem izstopiti, razen če se ubijem. Seveda lahko podam izjavo o nameri, vendar bodo v seznam ob moje ime samo vpisala opombo, da sem podala izjavo. Kar pomeni, da imam še vedno vse obveznosti kot član RKC, nimam pa več nobenih pravic. In še vedno me vodijo v seznamih, še posebej takih, ki se predlagajo takrat, ko se tuli, koliko je katolikov v državi in zato RKC pripada toliko in toliko sredstev. IZVIRNO SPOROČILO: pelin Ronja, ne kot je že ena povedala, krst in noben drug zakrament se ne plača...seveda pa jih večina da pač nekaj simboličnega, kolikor vsak sam hoče in zmore.......Peka piškotov je čisto postranska zadeva ob vsem tem in ne igra nobene pomembne vloge... ……………… Tudi to se mi ne zdi zgrešeno, da prepuščate otrokom odločitve glede verske usmerjenosti....žalostno pri vsem tem je le to, da jim s takim razmišljanjem kot se ga da tule prebrati, že vnaprej vcepljate in kažete vero in z njo cerkev v zelo slabi luči. Toliko o tem kako ne želite vplivati na otrokovo odločitev. Otrok bo verjetno rastel ob takem razmišljanju in mu na pamet verjetno ne bo padlo, da bi stopil v kako cerkev. Mogoče pa bo našel nekoga, ki mu bo to vse razložil na drugačen način od vašega...Lahko se zgodi, da se bo otroku takrat svet obrnil na glavo in vam bo po svoje zameril, da ste mu ta negativna mnenja vcepljali celo otroštvo...Ne..če ste se odločili, da se bo otrok v odrasli dobio sam odločil, ... vse lepo in prav .......torej mu pustite , da si sam ustvari mnenje in zaključke...temu se namreč reče lastna odločitev...vse ostalo je prisila... Glej, pelin, saj si že slišala, da so stvari, ki so zastonj in stvari, katerim ni določena cena, v bistvu najdražje? Mogoče ni cenika (ampak kolikor vem obstaja, vsaj okvirni), je pa zato prisila v obliki 'običaja', pa 'da ne bomo mi izpadli, da smo kaj manj dali'.( V bistvu je avtorica teme odprla temo prav na osnovi pritiska skupnosti – sama ne ve, kako naj se odloči, kaj bo to pomenilo za njen in otrokov položaj v skupnosti. ) Ko je treba dati za cerkev, se je treba izkazati – tak je običaj. Peka piškotov in pogostitev sta pod ostrim drobnogledom. Ne la na krstih in porokah, ampak celo na pogrebih. Sem bila na vaškem pogrebu, kjer so vsi nergali, da niso ob mrliški vežici stregli nobene kave, nič piškotov, nič peciva – čisto drugače kot ob pogrebu tega in tega, ker so imeli vse dobro organizirano – še sendviče so dajali. Sept običaj in koliko si kdo upa, da se ukloni ali ne. Kar si povedala o usmerjanju otrok, velja tudi za tiste, ki jih vzgajajo v RKC duhu. Otroku se lahko tudi to zameri in postane potem ateist. Kje je torej ob obveznem krstu in obveznem verouku 'prepuščanje odločitev odtroku'? Se mi zdi slednje precej bolj sugestivno, kot pa če otroka vzgajaš kot ateista ali se z vero sploh ne ukvarjaš. p.s. se opravičujem za vse tiskarske napake - pišem na slepo in sploh ne vidim, kaj pišem, ker sem pristopila k testiranju na RR in posledično vidim namesto vrstic, ki jih napišem sme zmazke.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|