mebesa
|
vijoličarka, pišeš kot da bi me res poznala, ti si zadelabistvo, vsa tvoja razmišljanja držijo o meni. kar ti ni jasno, od kje je moja mama to izvedela: povedala ji je tašča. šele po tem sem jaz svoji mami povedala, ker sicer se mi je zdelo brez veze matrat s takimi stvarmi. res je brez potrebe vključenih in užaljenih toliko oseb (najbolj mi je žal za moža in njegovo sestro, ki ga je nadirala in mu vse slabo napovedovala ko mlademu cucku, on pa se je branil, kolikor je do besede pršel), a bistvo je tako preprosto in enostavno za rešiti, če je želja obojestranska. res vozim slalom 7 let in škoda, da mi je tisti trenutek zmanjkalo diplomacije oz. načina, da nisem še takrat hčerki rekla, naj ne sprašuje, kaj je prinesla, ampak naj se veseli, da nas je pršla pogledat. ma, jst tkaj verjamemm v tiste zgornje sile, da menim, da je do tega moglo prit, ker je bilo tisto slalomiranje kar mučno (preveč sem vse v miru reševala, potrpela, požirala, 'spregledala' posmehe do moža, hkrati bila dobra svakinji za pisanje seminarskih, iskanje boljše službe,...), ja, ena mi je že napisala, da imam dobre živce, preveč sem jih tu porabla, res, zdaj verjetno pokajo po šivih. ah, kar na jok mi gre zdajle, ko to pišem... bolje bi bilo, če bi bila od zmeri težka, nedostopna, hudoba, jst sem pa gladila in umirjala in soočala... in poslušala intrige in zadrževala zase... ah ... verjamem, da bova rešile. in da vas ne bom več utrujala, se oglasim spet, ko bo konkreten premik, upam da na bolje. samo še nekaj, imam prijateljice, ki mi tarnajo o svojih taščah, jaz pa sem vedno govorila le dobro o svoji, da imama zaenkrat prav lep odnos, ... in ko sem brala te forume, sem si mislila, upala, da ne bom nikoli tu gor pisala o svoji tašči, saj se vse sproti pogovoriva, kakšne drobnarije hitro razrešiva,... in zdaj sem sama v tem smrdečem zosu... pa še vedno mam upanje, ali ga ima ona, je pa drugo vprašanje. srečno in vse dobro vam in vašim bližnjim
|