mebesa
|
Ja, ajsek, prav me razumeš. ob vsakem 'darilu' poslušama, da je bila utrujena in je vseeno spekla, pa da nima denarja in vseeno prinaša stvari,...
res je, da jaz sama zelo rada pečem in to brez muk in prisile ob dveh navihankah, pa imamo zmeri za jest, pa skupaj s taščo pojemo, popijemo kavo, potem 'mora' še štrudel tam stati. tko da včasih je res vsega preveč.
pa še to, kar je dejstvo, bolj namenjeno milijonarki, ki naju grdo obtožuje. sama izhajam iz kmečke bolj uboge družine in od vedno so nas učil skromnosti in da se je treba za vse trdo potruditi, delati, prigarati... Nič nam ni bilo šenkano, s štipendijo sem si vse plačevala in doštudirala in postštudiram. imam dobro službo, ki mi pobere ogromno energije in me denar ni prevzel. vedno so mi bili pomembni, in so mi, dobri čisti odnosi z ljudmi, tako da nimam konfliktov. to zdaj se je prvič zgodilo, a še vedno se sama nisem spremenila, od vedno sem preprosta,... še sama tašča in svakinja sta mi govorili, da bi se mogla bolj držati, ker sem na najvišjem položaju, pa ne vem kako izobražena,.... pa sem vedno rekla, sem kar sem, v osnovi kmetica in taka bom ostala
moževa družina pa je drugačna, materialno usmerjena, važno jim je zaslužek, denar, kaj jim kdo da, kako se bodo oni izkazali,... mož je sicer odpadnik od te družine od skozi, je drugačen, in mogoče naju tudi to združuje, imava zelo podoben vrednostni sistem. Zdaj pa bi oni radi, da bova živela po njihovo, da naju bodo z denarjem kupili... ma kje, saj sva že prestara za se učit teh otročarij.
pa še nekaj, vedela sem, da se bo iz tega molka razvila drama in danes se je začela razvijati: moževa sestra je poklicala moža in mu težila milijon stvari, da kakšna sva,... torej, druga značilnost tašče, skvantala in napihnila je vsem naokoli, kako uboga je..., jaz sama nisem za kvantanje in do včeraj (ker mi je moja mama nekaj o tem namignila in sem ugotovila, da je že prišlo do nje) sem bila tiho. zdaj sva povedala pa še midva svojo realno plat zgodbe, brez dodajanja.
in kar mi je še vedno najbolj važno, ko se bo (če se bo) tašča pojavila, jo bom normalno lepo sprejela, kot vselej in se z njo o tem iskreno pogovorila. samo z njo, ker je to najina stvar. ampak za iskren pogovor sta potrebna dva odkrita sogovornika. hvala, če to prebirate, neznani ljudje, vem pa da bom vse mogla sama rešit. če pa sem vam že tečna, pa preklopite drugam
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
je to, da doslej nisva nikoli imele kakršnegakoli spora, vse sva se pogovorile, veliko stvari mi je govorila, tožarila čez druge,... Jst sem jo tolažila, razumela, pomirila,... Tko, da je večkrat rekla, da določenih stvari ne sme njeni hčeri povedat, ker bi jo nadrla, je raje meni zaupala. Jst ji nisem težila, vedno sem se vživela vanjo, poskušala razumeti. To mi je kar jemalo energijo, ampak sem potrpela tiste dve uri na teden, da se je 'spraznila', čeprav ve, da sama nisem za opravljanje ljudi, je to počela, a jst sem držala vse zase. nikoli ji nisva prepovedovala karkoli nositi na obisk, le povedala sva, da naj pride praznih rok in dobre volje, da spijemo kafe in se mamo lepo. Zdaj pa me je malo ta njen odziv presenetil. Mož pravi, da je zdaj pokazala svoj pravi obraz - po sedmih letih
.
. 
, ampak tu se pa ne strinjam s teboj. 
