|
mebesa -> moja in taščina ignoranca (9.8.2010 9:33:21)
|
Podajam svojo zadnjo izkušnjo z mojo taščo. ignorirava se tri tedne. zakaj? k nam prihaja na obisk načeloma enkrat tedensko, včasih večkrat. že v začetku smo se dogovorili, da ne nosi ničesar s seboj za otroke, ker imamo vsega preveč. ko pa gredo otroci k njdej, pa ima sama red in se ne vtikam. to je vglavnem nekaj časa upoštevala, nato pa je začela vsak teden nositi čokoladice (jih imamo res že celo polico, jih ne uspemo pojesti, pa jih razdajam drugim,...), pa štrudel, pa plenice,... pa sproti govori, koliko je vse drago, pa ima nizko pokojnino. Pa sproti ji z možem govoriva, ne nosit. ona pa naju zabije s 'tiši!'. Ja, tak je njen način komuniciranja. Midva jo poslušama, se pogovarjama prijazno z njo, ona pa nas po domače 'zabiva'. In seveda se je starejša punčka, stara tri leta navadila, da ko pride ta babi na obisk, da prinese čokolado. Ker nisva uspela tega zaustaviti, sva požirala in raje bila tiho. Zdaj pa k bistvu. Pred tremi tedni je ravno tako prišla na obisk in ni nič prinesla , hčerka jo je vprašala, če je prinesla čokolado, ji je povedala, da ne, jaz sem bila tiho in sem kuhala kosilo. potem sem šla v dnevno k njej in jo je hčerka spet vprašala, a si prinesla čokolado. v tem mi je tašča rekla, vidiš, kako me sprašuje, ker nisem nič prinesla. in v tistem sem ji rekla, saj si jo ti tako naučila, če zmeri nosiš čokolade. jaz bi rada, da te bo imela rada tako kot si in ne zaradi materiala, ki ga prineseš. in to je bila pika na i. še en čas je bila z nami, meni se ni zdelo nič narobe, kar sem ji rekla, čez deset minut je odšla objokana iz hiše. sama sem jo še normalno pozdravile, ona tudi je odzdravila. mož mi je povedal, da je jokala. takoj sem šla na mobi jo poklicat, da se pogovoriva, imela je zaseden. čez čas sem jo spet poklicala, a po petih klicih mi je prekinila. povedala sem možu, da se ne javi, on pa mi je šele rekel, kaj jo kličem, saj sem ji samo prav povedala. sama sem nekonfliktna in vse odnose imam rešene, tudi tu sem želela spet jo poklicat, a mi mož ni dovolil, češ da naj ne misli, da bo na tak način izsiljevala in delala z njim (sinom), kot je s pokojnim možem. No, tako je ostalo, da ni ne duha ne sluha od nje in ne od mene. Kaj boste na to rekle/i?
|
|
|
|