ronja
|
Ok, ko si me lih tako fajn pocukala na zs, sem morala prit pogledat (so me na januarčicah spomnile, da me tu nekdo išče, pa sem si mislila, da ste že rešile brez mene).
Torej: kakšni kruhi te zanimajo:
- sladki: meni so všeč chelsa buns in yorkshire teacakes recimo, pa panetone je tudi v bistvu kruh, pa še malo morje jih je, samo te sem ravno pred kratkim delala
- slani: lahko posuti s soljo ali s slanimi dodatki, lahko imajo not kake slane dodatke, recimo sir, inčune, olive, kapre,...
- tradicionalni od raznih držav: recimo čabata je vsem dobro znana, pa grisini, calzone in pica, če ostanemo pri Italijanih, irski kruh s sodo (fajn, ker ne rabi kvasa in je hitro gotov), pa razni indijski kruhki (večinoma nevzhajani in ploščati) so itak poglavje zase, pa raznorazne fugase so nam zelo všeč, sploh vsi ti vzhajani ploščati - ti so doma ob mediteranu, v arabskem svetu in v Indiji (naan, ciabatta, fugasse, pica,pide, ksra...) so nam všeč,... potem so tu še tortille, ki jih tudi uvrščajo med kruhe (nevzhajani indijanski kruhki), pa kitajske bombice, polnjene z raznoraznimi nadevi in soparjene,... Portugalci imajo fajn koruzne kruhe, Nemci in Skandinavci ržene, predvsem take s kislim testom, Rusi tudi, pa seveda kromprijeve (kaj bi oni brez krompirja ), pa še blini so tam... Skatka - sem že zdaj predolga - povej državo, pa bom našla kaj.
- lepo oblikovani: žemljice, bombice, štručke, vozlički, palčke, pa še milijon drugih oblik
- zelenjavni: v kruh lahko daš praktično katerokoli zelenjavo - če je že v obliki pireja, sploh ni omejitev, lahko pa tudi samo narežeš ali nastrgaš zelenjavo: nam je všeč korenčkov kruh, recimo, ene zelenjave dajo pa tudi barvo (pesa, paradižnik, špinača)
- z nadevi: sem že omenila kitajske bombice, potem it. calcone, pa gruzijski eni so tudi fajn, majo ful kecno ime: kačapuri, pa še je tega...
...
Majčkeno opredeli svoje želje, ker jaz vsakič pečem drugačen kruh, mam eno knjigo, kjer jih ne not 250 receptov in sem si rekla, da jo bom "obrnila" - torej vse sprobala. No, zdaj sem na polovici, nekje 130 receptov ziher iz te knjige, pa ni ta edina, tako da nekak enih 200 različnih kruhov sem ziher že naredila in vseh res ne morem napisat (pa če še tako hitro tipkam )... Sem mal obsedena s temi kruhi, rada jih delam, čeprav jih ne pojem dosti. Ampak vsi jih imajo radi in prav fascinantni so za delat.
Kar se eksotike tiče: lahko probaš recimo kruh z rdečo peso: kar surovo lahko not naribaš, ali pa kuhano ali pa vzameš vodo, v kateri se je pesa kuhala in kruh bo noro vijoličaste barve! Ali pa špinačni s parmezanom, pa bo zelen.
Sicer je meni všeč, kadar so not semena, oreški, ipd (ne glih zdle, ko ne morem nič žvečit, ampak na splošno je pa to pri nas dodana vrednost;). Teh dodatkov je potem malo morje: sezam je pri nas zelo priljubljen, pa sončnična in bučna semena, mak tudi, orehi (niso moji najljubši, ampak v ajdovega pa res hudo dobro pašejo), mandlji, indijski oreški,... Pa proso je nam tudi zelo všeč v kruhku (tudi sicer je ok). Ma, vse kar vidiš, lahko daš not. V bistvu sem tudi kokos spada, čeprav ni glih "orešek", je kar ornk oreh .
Isto je s suhim sadjem: lahko daš not suhe fige, suhe slive, kandirano sadje, limonino in pomarančno lupinico, rozine, sultane (zlate rozine),... To se navadno daje v sladke kruhe in nekateri so hudimano dobri (navadno jih takoj zmanjka, če postrežeš še tople - pri tem, da lubi ni glih na sladke kruhe mahnjen). Lahko to sadje tudi namočiš v kako žganje (rum ali kirš, recimo), če želiš za okus (pazi, da ne pretiravaš, če bo kruh za otroke). Lahko pa jih namočiš v vodo, samo kadar dodajaš namočene pazi, ko jih zamesiš, da jih ne raztučkaš vse - moraš bit bolj nežna.
Pa radi imamo razne oblikovane kruhke: žemlijce, štručke, bombete, kifelčke, parker-house rolls so tudi fajn, pa izi za naredit,... Pa vozličke ima lubi zelo rad - picosi, španska jed, podobno kot it. grisini, samo da so zavozljani in slani namesto s sezamom.
POtem so nam še všeč polnjeni kruhki, najrajši s kakim sirom, to je ful fajn za kake izlete - ne umažeš si rok, ko ješ, je pa vse v enem, nimaš veliko za nosit, ni nič embalaže,... Ali pa kaki "pica mafini" - kvašeno testo, pa na kocke narezan sir in šunka in paradižnik in olive not in spečeš v mafin pekaču (ali pa oblikuješ bombice in tako spečeš).
Verjetno ni treba posebej povdarjat, da nismo pristaši čistega belega kruha, navadno uporabljam za kruh krušno moko, tip 850, pa čisto lepo vzhaja. Zelo redko (beri: kadar mi krušne zmanjka) uporabljam navadno belo za kruh. Rada delam tudi druge kruhe: najrajši rženega, koruznega in adjovega, pa tudi pirin je doberčeprav ni tako izrazit. Polnozrnata moka je seveda tudi dobra stvar. Indijski kruhki imajo dostikrat za osnovo zmleto lečo ali kako drugo stročnico (oni jih imajo en kup, ne pojejo toliko mesa in jim je to gl. vir beljakovin), drugod po aziji je dostikrat osnova riževa moka, v afriki se mi zdi (tu nisem ziher) pa tapijokina.
To je kar se moke tiče, potem pa lahko za tekočino uporabiš namesto ali poleg navadne vode recimo mleko, jogurt, pinjenec, sirotko, vodo od kuhanja kake zelenjave ali krompirja,... vsak od teh ima svoje lastnosti, mleko da lepo belo sredico, recimo, jogurt poskrbi, da kruh malo dlje ostane svež, prav tako krompirjevka,...
Potem so tu še dodatki za okus, ki včasih vplivajo na količino vode, tipičen primer so jajca, lahko dodaš še kakšno maščobo, recimo maslo ali različna olja. Ta poleg tega, da obogatijo okus tudi v manjši količini podaljšujejo rok trajanja kruha, v večji količini ga pa skrajšujejo. Pa kisla in sladka smetana tudi pašeta nekak v ta kontekst, čeprav sta v bistvu tudi tekočina.
Seveda je v kruhu z nekaj svetlimi izjemami obvezna sol, ker naredi pravo okolje za razmnoževanje kvasovk in s tem vzhajanje, pa tudi okus da kruhu. Če soliš fejst, bo kruh bolj slan in v slanih kruhih je to lahko zaželeno, v sladkih pa ne preveč. Nesoljeni kruhi so recimo: toskanski (nastal v času velikega davka na sol, ko se toskanci niso hoteli pustit izsiljevat obmorskim regijam italije , pa so začeli delat kruh brez soli - ga še nisem delala, mora fuuuul dolgo vzhajat), pa tortille in nekateri indijski kruhki. Tako da kruh brez soli se da naredit, samo malo drugače se jih dela (ali so ploščati, nekateri so nevzhajani (potem itak ne rabiš soli) ali pa jih dolgo vzhajaš).
Sladkor oz. sladila pri kruhu so pa "optional" - ni to nujno. Sladkor v mali količini pospeši vzhajanje, ker je to tudi hrana kvasovkam, v večji količini jih lahko celo zavira, ampak da pa v tem primeru seveda okus. Pretiravat ni treba, se hitro čuti. Lahko uporabiš navadni beli ali pa rjavi sladkor, med (ta sploh paše v koruzni kruh), pa razna druga sladila: recimo javorjev sirup (lepo paše k borovnicam, če jih daš v kruh ali pa tudi v palačinkah), pa šabesa (bezgov sok), zgoščeni jabolčni sok, melasa, rižev slad,...
Potem so tu še dodatki za okus: zelišča, začimbe in omakice. To je lahko karkoli, kar vidiš na polici: od sladke paprike, do sojine omake, svežega rožmarina, origana, bazilike (paše v paradižnikov kruh) do kvasovega ekstrakta...
Evo, a ti kaj v učko pade, da bi rada sprobala, malo mi zožaj iskanje - ker vseh teh receptov, ki sem jih sprobala res ne morem napisat .
|
Natisni
Zdaj pa naprej. 
Nič, bom željene stvari označila z modro, neželjene pa z rdečo 
Hja, jutri bo menda dež, torej bomo z otroki pekli kruuuuuuuuuuuuh 
je še kaka fora, zaradi katere ti lahko gre vse narobe? HVALA!!! 
