obayifo
|
pa se še jaz na hitrco javim. preboleli smo virozico, še vedno hropemo in smrčimo, ampak ne gre nič ven, aspirator in pumpica za fiziološko sta sovražnika no.1, na 2.mestu pa je zobna ščetka (kako ve umivate zobke, a imate tut probleme?).. ušeska so trenutno v redu (trkam). zdaj smo spet v vrtcu in smo prišli do tega, da zjutraj pojokca minutko dve, ko ga pustim (sem kukala skozi okno), potem pa se umiri in je zajtrk (danes je 6m starejšemu fantku poleg sebe izpulil kos kruha, ker še ni dobil svojega in potem je bil mir, ko ga je žvečil.. tak lump je, ja) in potem se smeje in igra in z veseljem grizlja jabolka. do zdaj sem ga pred spanjem hodila iskat, danes pa bo prvič tam 'spal'. sam po moje ne bo kaj dosti spal, ker ne zna sam zaspat. je pa res, da bo najbrž zelo utrujen, ker je že ob 6.h kričal in hotel na joško. pa spet mam probleme, kako ga oblečt. ga dam v tankem pajacku spat v vrečo in se zbudi čez eno uro, ves moker po hrbtu. ga dam spat v pižamci pod tanko pregrinjalo in je isto.. pa nazaj zaspi in potem je v redu.. al njemu tako niha temperatura al kaj... za ven je pa itak eno samo vprašanje in dokler ne bo znal povedat, če ga zebe, bo mami pač v skrbeh, ker je nagnjena k temu, da raje obleče manj kot preveč. a ve že oblačite žabice svojim malčkom? pa za v vrtec.. po poti tja je mraz, tam imajo toplo, ampak vsake tolk časa odprejo okna in se ohladi. sva od začetka hodila z robeezkami, pa sem ugotovila, da jih za v atrij samo oblečejo in dajo kapice gor, čevljev pa ne obujejo in je revček bil na kamnitih ploščah v tistih tankih usnjenih podplatkih, tako da ima zdaj vsaj pedipedke, ker mu nočem 'trdih' copatkov dat vsaj dokler ne bo res sam konkretno hodil. včeraj smo imeli v vrtcu kostanjčkovo popoldne, malo smo risali in lepili, probali kuhan kostanj ampak čez vse je bila pa nova najljubša hrana - pokovka! groza me je že novembra, ker sem se tako lepo razvadila bit doma. potem pa bo spet vožnja uro tja, uro nazaj.. popoldnevi bojo itak iber kratki, pa še zima bo.. ahhh. ne bi mi blo čisto nič hudo, če bi bla še eno leto doma. verjamem, da bi se še katera našla
|