db
|
No, pa naj vam povem še jaz svojo zgodbo. Minilo je že skoraj 6 let ali pa več se ne spomnim kdaj sva z mojim možem začela delati intenzivno na naši bebi. Ja mislili smo zdaj pa bo to kar čez noč , ne zmotila sva se to je trajalo do včeraj. Kar hudo mi je ko se spomnim za nazaj na začetke kako je bilo nama hudo ko ni in ni bilo II. Pa sva si rekla sej bo pa naslednji mesec in tako je preteklo en ,dva tri mesce,pol leta in ko sva videla da ni nič sva se le odločila da greva ginekologu in mu poveva kaj in kako. Rekla bom hvala bogu da imam takšnega ginekologa in mi ni dajal takšnih in drugačnih tablet za urejanje menstruacije in hormonov ampak me je takoj poslal na prvo preiskavo hsg. Tu se je ugotovilo da imam pregrado dolgo 1cm in so priporočili, da se odstrani. Rečeno storjeno. Po 3 mesecih čakanja le končno prišel dan kje bo poseg,ampak glej ga zlomka ta moja »teta iz amerike« ni in ni bilo,čeprav sem jemala tablete za sprožitev. Zdravniki se čudili in modrovali , da to pa res ni mogoče in da nisem pravilno jemala terapijo,jaz pa sem samo komentirala, da sem izjemen človek. Končno se le odločijo narediti poseg in sem že vsa pripravljena za operacijo ko se tik pred operacijo pridrajsala ta moja teta iz amerike v vsej svoji veličini. Žal se je operacija prestavila za 3 mesece. Pa sej to ni mogoče sem si mislila po pogovoru s sestro,ki je bila zelo prijazna in ustrežljiva se dogovoriva da jo kličem vsak dan če je kdo odpovedal , da bi me zrinili noter in to uspelo je. Zopet v bolnici in pride dan d in namesto da sem bila v op par minut sem bila notri debele 3 ure, domači že vsi v skrbeh kaj je narobe. Narobe z mano ni bilo nič ampak v mojem trebuhu poleg pregrade je bilo notri polno zarastlin,pco po jajcevodu in še in še v glavnem ni bilo stvari. Res hvala zdravnici, da se je spustila v ta boj in nekako ji je uspelo. In tu je bil novi boj kar se tiče mene,ker se nisem in nisem zbudila iz narkoze,ampak zvečer pa sem se nato je sledilo okrevanje in pol letno čakanje ker imamo sedaj več šans ampak žal ni bilo. In prišel je dan ko se je bilo potrebno odločiti kam iti v neplodno ambulanto. Po vseh pogovorih in iskanjih izkušenj in pomoči tega foruma sem se odločila da grem v mb da je najboljši. In sem šla ko sem zvedela katerega zdravnika bom imela sem bila seveda radovedna kdo kaj in kako in tako je nastala ta tema ki ima že sedaj 2 del. Hvala vam vsem puncam ,ki ste bile takrat in sedaj gor. No da ne zaidem iz teme se vračam nazaj po prvem pogovoru z zdravniku se dogovorimo da gremo direktno na ivf,ker nima smisla iti na Iui. O hvala bogu sva si mislila z mojim prišparala sva si kar nekaj časa. To je bil tisti čas ko se je v mb čakalo tudi po 1 letu v glavnem dolge čakalne dobe so bile. In potem se je zgodilo vmes da sva za prvi postopek prišla na vrsto prej kot v 1letu jupi pridelala sva 2 zarodka,ki so jih tudi vstavili rezultat čista 0. gremo naprej in rečejo da nekje čez pol leta zopet ampak ni res bila sem na vrsti čez 3 mesece in tedaj sem se odločila da spremenim strategijo začela sem piti vsak dan 0,5l piva pravi pijanček sem ratala J ha ha ha jedla koruzo in jajčka. Napovedi so bile super na vsaki starni po cca 7 foliklov glih prav velikih,prišla je stopka in punkcija. Ne bila jaz če se ne bi kaj zakompliciralo folikle so pobrali samo iz ene strani. Ostali so stali notri in posledica hiperca. Ne damo se z veliko ležanja in pitja tekočine jo uspelo uničiti in gremo veselo na vstavitev. Ker sem bila premlada in bla bla bla so mi vstavili samo enega 4 pa so čakali na zamrznitev. Žal sta se dva premalo razvijala in ostala stav dva zamrznjenčka. Test zopet bil negativen, gremo naslednji mesec po zamrznjenčke jupi se veseliva a glej ga zlomka bila je cista in so me odslovili. Ko sem čakal da ta cista zbeži stran od mene J sem dobila službo bližalo se je poletje in sem rekla grem pa jeseni,ne nisem mogla iti imela sem prometno katastrofa, za povrhu pa so še v mb prenavljali laboratorij. Tedaj sva se odločila da greva takoj po novem letu in res je bilo tako prišel je mesec marec in pride »teta«,kličem v mb dobim datum za uz in šok na uz ne bo šlo ta mesec ker nimate nobenega svojega folikla rabite hormonsko podporo,ampak glede na to da niamte rednih menstruacij pridi na kontrolo v torek,bil pa je petek in nisem se dala vikend je bil party piva jajčka in koruze. In glej ga zlomka v torek je bil folikel velik kar 12mm. Zakaj? Mislite si svoje. Ja in šli smo naprej dobili teste čakala ovolucijo čakala dan za vstavitev in prišel je dogovorimo se da odmrznejo oba in oba vstavijo,zopet spoznavanje mb ki ga že tak poznam J in živčna vojna ali bosta preživela ja uspelo je eden je preživel in so ga vsadili in sedaj 14 dni počivanja. Vas zanima kaj je bilo bom povedala,samo na kratko bi rekla še to kako so sprejemali doma vso to najino pot. Bila je katastrofa živiva pri moji tašči in tastu. Bil je velik pritisk kdaj bo zakaj ni in bla bla bla. Ko jim končno poveva dobiva namesto podpore hladen tuš da kje smo bili prej z otroki,da ne znamo jih delat in la bla bla same prazne besede. Hvala bogu sva imela mojo družino,ki so z nama jokali se veselili in nama stali ob strani še danes,prav tako določeni njegovi sorodniki. Seveda pa brez vas punce tle gor in brez vaših spodbud ne bi imela nikoli toliko muči. Hval vam vsem. Aja saj res zanima vas kaj se je zgodilo, zgodilo se je to da sva včeraj zvedela, da sva noseččččččččččččččččččččččččččaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa. Sedaj pa morava najinega sončka pripeljati do konca upava da nama bo uspelo. Kakorkoli moje punce v glvnem ne obupat ne se predat ,ker to leto,ki je pred nami je NAŠE LETO. Hvala vam. Upam, da se nisem preveč razpisal in da vas nisem zamorila
|