pupika
|
Špelka Iskrene čestitke ob rojstvu hčerkice.
Kat09n in bina srečno v ponedeljek in četrtek.
Tudi jaz si ne predstavljam, da dobiš datum in greš rodit. Jaz sigurno ne bi kaj dosti spala. tisti dsan pred porodom.
Joj pa zunaj je taka vročina, ki nas ubija, si sploh ne predstavljam kako more bit rodit v taki vročini, pa še pit ne smeš veliko pri porodu.
Glede streptokoka pa so res različne cene, jaz sem imela v prvi in drugi nosečnosti brezplačni test za streptokok, moja G vsako nosečnico v 32 tednu testira za bakterijo streptokok.Imam res srečo, da imam tako dobro G.
Glede porodne izkušnje pa jaz moram samo rečt, da tisto obračanje iz boka na boka ni bilo pri meni tako hudo, meni je bilo najtežje iztis, ko sem morala 4 ure samo potiskat, medtem ko sem bila že 10 cm odprta, saj potem, ko sem bila odprta že 10 cm, sem dobila umetne popatke, ker svojih nisem več imela in takrat se je pri meni začelo najhujše, sem pa bolečine čutila v spodnjem delu hrbta in v medenici. Rezali me niso in dobila sem samo 3 šive, kot da ne bi bila šivana, skoraj nič me ni bolelo, lahko sem normalno sedela. Tak, da bom tokrat tudi izrazila željo po tem, da me ne bi rezali. Upam, da je v drugo res lažje, tako kot pravijo, ker tokrat me je kar konkretno strah, pri prvem pa nisem imela strahu, sem komaj čakala kdaj grem rodit, tokrat pa za spremembo kar odlašam.In upam, da bom imel atudi tokrat tako dobro osebje v porodni sobi kot prvič. Ker sta mi dve babici pomagali pri iztisu in sta mi na vsaki strani trebuha potiskali otroka in tako nam je s skupnimi močmi uspelo. V titem trenutku ko se ti tako rekoč mečejo po trebuhu so res bolečine velike, toda si jim potem hvaležen,no vsaj jaz sem bila, ker je bilo potem res konec muk.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. tako so vsi luškani, mene je pa čisto zadelo zdaj, da se vse to res dogaja in se nam bo življenje spet obrnilo na glavo. 
. no, zdaj vsaj vem, da je po prvem mesecu vse lažje, čeprav je na začetku kar težko. 
...ter z 2000grami in še več napredovanja... 
..Babica me je spodbujala naj se obračam vsak ali vsak drugi popadek...Nevem koliko sem jih preskočila,ker se nisem mogla obračat... 
še pred 7.uro zunaj... To je manj kot v eni uri... 
)...pa infuzijo so mi dali da je malo ledvičke sčistila pa bi naj bilo bolje-ampak ni, bolečine ostajajo enake... 
imam 100/60. 
In sploh ne morem verjet, da je star že en teden. Zdi se pa mi, kot da sem rodila včeraj. 
Njegov glas me je v "transu" rojevanja (jaz sem se »bolečini« povsem predala) miril in hkrati spodbujal. In tekom poroda je s kosom kartona ustvarjal pri moji glavi »veter«, da nisem hiperventilirala. 
Upam, da se kmalu tipkamo v temi Julijčki 2010 (ali kako bi ve poimenovale temo?) v forumu Dojenček oz. podforumu Starši čvekamo. 
